Bomo v šolah spet točili alkohol?

Vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju letno spije skoraj 9,5 litra čistega alkohola, do leta 2030 naj bi ga, tako pravi državna strategija, zmanjšali na 8,2 litra. Toda novela Zakona o omejevanju porabe alkohola bi dovolila prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v šolskih prostorih, kadar tam ne bi potekala vzgojno-izobraževalna dejavnost.

Medtem ko minister poudarja, da zaščita otrok ostaja na prvem mestu, ravnatelji, javnozdravstvena stroka in nevladne organizacije opozarjajo, da šola ostaja prostor mladih tudi po zadnjem šolskem zvoncu. Za šole to ni le razprava o alkoholu, temveč o vlogi šolskega prostora. Šola za nekatere otroke ni zgolj kraj izobraževanja, ampak tudi edini varen, stabilen in predvidljiv del njihovega vsakdana. Prav zato naj bi z zgledom sporočala, da alkohol ni običajen spremljevalec družabnega življenja.

Kaj pa tobačni izdelki? Za posledicami kajenja v Sloveniji letno umre 3100 ljudi. Še pred dvema desetletjema je bil cigaretni dim del vsakdana. Kadilo se je v lokalih, restavracijah, pisarnah in celo med televizijskimi intervjuji. Nato je sledilo dolgo obdobje zaostrovanja zakonodaje.

A prav ko se je zdelo, da je smer protitobačne politike jasna, je razburjenje povzročil osnutek novele zakona. Iz njega so med drugim izpadle prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, prepoved kajenja na območju šol ter prepoved kajenja v avtomobilih ob prisotnosti mladoletnih. Minister za zdravje Tadej Ostrc rahljanje protitobačne zakonodaje ostro zavrača.

Stroka opozarja, da se boj proti nikotinu še zdaleč ni končal. Preselil se je k novim izdelkom in mlajšim uporabnikom. Tobačna industrija aktivno išče nove poti do mladih, posledice uporabe nikotina pa ostajajo resne – od zasvojenosti do hudih bolezni in prezgodnjih smrti.

V rubriki 24ur Inšpektor o dostopnosti alkohola in tobaka, posledicah redne rabe ter politiki, ki jo vodi država.