'Da ne bo tu mesto duhov'

Jakov Dominković v Premogovniku Velenje dela že 30 let. "Knapovščina je že dolgo zakoreninjena v naši družini, že dedek, moj oče, moji strici, tudi moja brata so v premogovniku," pripoveduje. Ve, da bo prišel dan, ko bo rudnik treba zapreti. "Sama letnica dejansko niti ni toliko problematična, bolj je problematično to, kaj se bo do te letnice naredilo." Podobno razmišlja tudi Faik Koca, ki že od leta 1987 dela v šoštanjski termoelektrarni. TEŠ na leto proizvede tretjino vse električne energije. "Vsi v termoelektrarni se zavedamo, da bo prišel dan, ko bo treba treba ustaviti proizvodnjo električne energije na premog. Ampak se nam zdi, da je vse skupaj premalo premišljeno," je jasen Koca.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec sicer obljublja: "Nihče v Šaleški dolini ne bo ostal sam." A pričakovanja prebivalcev, odvisnih od delovnih mest, so drugačna. Jakov Dominković, pravi, da v prihodnost gleda z dvomi: "Upam, da bo država znala poskrbet za nas, da bodo ljudje ostajali tu in da ne bo potem čez 20 ali pa 30 let mesto duhov."

Vlada in okoljevarstveniki se sicer v grobem strinjajo, da je edino smiselno leto, ko bi opustili premog v Sloveniji, leto 2033. To naj bi zapisali tudi v Nacionalno strategijo za izstop iz premoga. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Fokus pojasnjuje: "Scenariji sledenja Pariškemu podnebnemu sporazumu pričajo o tem, da morajo države OECD svoje premogovne elektrarne zapreti do leta 2030, torej je letnica 2033 že nekoliko prepozna. A če pogledamo scenarije, ki so bili dani v javno razpravo, torej 2033, 2038 in 2042, je jasno, da je edini še sprejemljivi scenarij letnica 2033." 

Vrtovec pa dodaja: "Ta letnica, ki jo mi predlagamo, vsebuje tudi določene vmesne premisleke, ali bomo dosegli še ostale cilje ali ne. Ta letnica ni fiksna, ni zabetonirana, vsebuje dodatne revizije. Na dve leti se bo delala revizija, ali zasledujemo vse cilje, ali je mogoče to storiti leta 2033 ali ne. V uvidu imamo zlasti lokalno okolje, da se nadomesti ta izpad, zlasti pri delovnih mestih."

Prav to je druga plat te zgodbe. Dva tisoč zaposlenih v premogovniku in termoelektrarni, njihove družine, številna podjetja, odvisna od premogovništva in TEŠ-a. Vsi tisti torej, ki bodo te spremembe – neizogiben prehod v nizkoogljično družbo – občutili najbolj neposredno. Župan Velenja Peter Dermol je zato odločen: "Zahtevamo, da se tukaj odpre 5 tisoč delovnih mest, to so pravzaprav delovna mesta za naše otroke. Da teh delovnih mest ne izgubimo v tej regiji, da zagotovimo dovolj sredstev za pravičen prehod, kar pomeni tudi nadomestni toplotni vir. In da imamo seveda za vse skupaj dovolj časa."

Na to, kdaj bo Slovenija ugasnila termoelektrarno in zaprla premogovnik, lahko odločilno vplivajo tudi njune finančne težave. Premogovnik je lani posloval s skoraj desetimi milijoni evrov izgube, termoelektrarna je pridelala kar 280-milijonski minus. Tomislav Tkalec je jasen: "Finančne težave TEŠ-a pomenijo, da se bo moral zapreti pred letom 2030."

In še eno pomembno vprašanje: kaj bo, ko Slovenija ugasne TEŠ, alternativa? Bomo več vlagali v sonce in veter? Brez novega bloka Nuklearne elektrarne Krško res ne bo šlo? Viktor Vračar, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in do 1. januarja prihodnje leto še generalni direktor Teša, je jasen: "Če ne bo nekih prebojnih rešitev, brez novega nuklearnega bloka Slovenija ne bo mogla doseči energetske zadostnosti."