Divje rastline: otroci najpogostejše žrtve zastrupitev

Le kratek sprehod po gozdu je lahko lekcija o tem, kako tanka je meja med blagodejnimi učinki na telo in zastrupitvijo. Biologinja in poznavalka divjih rastlin Andreja Papež Kristanc med potjo prepozna skoraj vsako rastlino –  od mladih poganjkov hmelja, česnovke, travniške penuše, koprive, divje spomladanske solate – vse to raste na dosegu roke. A le nekaj metrov stran tudi rastline, ki jih ne bi smeli nikoli poskusiti.

Samo odmerek loči zdravilo od strupa, je v 16. stoletju zapisal švicarski zdravnik in znanstvenik Paracelsus. Določene učinkovine, ki jih najdemo v divjih rastlinah, so varne le v laboratoriju, iz njih nastajajo ključna zdravila, pojasnjuje dr. Samo Kreft, farmacevt z dolgoletnimi izkušnjami na področju farmacevtske biologije in zdravilnih rastlin: "Tudi strokovnjak, volčje češnje ne more uporabljati kot čaj, ker ne more točno vedeti, koliko je v tej letini, na tem rastišču alkaloidov atropina, ki je zdravilna učinkovina", pravi. 

Z divjimi rastlini se največkrat zastrupijo otroci do 4. leta starosti. "Otroci največkrat pojejo rdeče in črne plodove poleti in jeseni. Od črnih je najpogosteje pasje zelišče, lovorikovec, redkeje volčja češnja, ki je smrtno nevarna. Od rdečih najpogosteje zaužijejo plodove tise, ki jih najdejo na tleh."  pojasnjuje dr. Miran Brvar, predstojnik Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. 

Otroci so včasih vedeli, da se rastlin in plodov, ki so strupeni ne dotikajo, pravi dr. Jože Bovcon, vodja botaničnega vrta.  Zdaj, opaža, tega pogosto ne vedo niti njihovi starši.

Pomladno nabiranje čemaža se je v zadnjem času izkazalo za enega najbolj nevarnih trendov. Zaradi podobnosti listov ljudje jesenski podlesek zamenjajo z užitnimi rastlinami – pogosto s tragičnimi posledicami. Zdravniki opozarjajo, da protistrupa ni, simptomi pa se pojavljajo z zamikom, ko je zdravljenje pogosto že neučinkovito. Zastrupljajo se tudi izkušeni nabiralci.

Rastline je treba poznati v različnih fazah rasti, opozarja Andreja Papež Kristanc: "Če si manj izkušen, te rastline hitro zavedejo. Na nekem mestu zgleda bolj taka, drugje je malo drugačna, tudi listi so lahko raznoliki. In moraš vedet, da je to ena in ista rastlina."

Kje je meja med užitnim in smrtonosnim? Zakaj danes zastrupitve niso redkost? In kako se v naravi sploh obnašati? Za tokratno rubriko 24ur Inšpektor smo se odpravili v naravo in tam iskali odgovore - kdaj je rastlina zakladnica, hrana in zdravilo in kdaj strup, ki bi ga morali vsi poznati.