Drage prenove: se splača delati sam?

Čakanje na obrtnike je vse daljše, storitve pa vse dražje. Stroški v Sloveniji se močno razlikujejo glede na regijo, starost stavbe in dostopnost, ampak okvirno osnovna adaptacija stane med 300 in 600 evri na kvadratni meter. Tu govorimo o brušenju parketa, menjavi vtičnic in morda kakšnem novem kosu pohištva. Cene srednjih prenov, ko že posegamo v kopalnico, menjamo tlake in delno posodabljamo inštalacije, so med 700 in 1100 evri na kvadratni meter. Celovita prenova z rušenjem sten, novimi estrihi in tako dalje pa stane od 1200 evrov na kvadratni meter navzgor.

Pri prenovah starejših stanovanj se stroški praviloma povzpnejo še za okoli 15 odstotkov zaradi skritih napak. Zato se vse več ljudi tudi v Sloveniji znova loteva popravil, prenov in montaž kar v lastni režiji. K temu prispevata dva ključna dejavnika: pomanjkanje usposobljenih kadrov in dostopnost znanja prek spleta.

Trend ''sam svoj mojster'' ni značilen le za Slovenijo. Po napovedih analitikov naj bi se evropski trg izdelkov za domače prenove in projekte do leta 2030 povečal za okoli 35 milijard evrov, predvsem zaradi visokih stroškov prenov, energetske sanacije stavb in želje ljudi po večji samostojnosti pri urejanju doma.

V Sloveniji je pomanjkanje delovne sile posebej izrazito v gradbeništvu in tehničnih poklicih, kjer delodajalci že več let opozarjajo na pomanjkanje električarjev, vodovodarjev, tesarjev in drugih obrtnikov.

Je pa za tovrstna izobraževanja vedno več interesa, pravi ravnatelj Srednje šoie za gradbeništvo in varovanje okolja Celje Arnold Ledl. Če so še pred nekaj leti veljali ti poklici za poklice preteklosti, so zdaj poklici prihodnosti.

Vse bolj mladi ugotavljajo, da je posebno zadovoljstvo delati nekaj s svojimi rokami, da potem tudi vidiš, kaj si naredil, nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da se lahko s tovrstnimi deli precej zasluži.

Medtem ko so pleskanje, sestavljanje pohištva ali manjša popravila pogosto varna in cenovno smiselna, lahko napake pri električnih in vodovodnih instalacijah, hidroizolaciji ali gradbenih posegih povzročijo bistveno višje stroške od prvotnega prihranka.

Mariskateri, seveda ne vsi, mojstri se izogibajo manjšim popravkom ali delu s starim materialom oziroma nas prepričujejo, da se to ne izplača in da je bolje kar vse na novo. V takšnih primerih je dobro, če znamo kaj manjšega narediti tudi sami.