Drugi tir, "viadukti so za oko, predori za denar"

Rdeče luči projektu ne more prižgati več nihče, je na trasi drugega tira ugotovil novinar Marko Gregorc, ki je pripravil prispevek za rubriko 24UR Inšpektor. Na terenu je bil tako z direktorjem 2TDK Pavlom Hevko kot direktorjem prvega gradbinca – Kolektorja – Kristjanom Mugerlijem.

45 metrov fasciklov dokumentacije in že prvi aneksi

Gradbišče drugega tira bo teklo po Krasu in sekalo njegov rob točno tam, kjer ga že danes seka avtocestni viadukt Črni Kal. Ta je pravi spomenik slovenskemu gradbeništvu in tudi drugi tir bodo gradili domači strokovnjaki. Za razliko od avtocest bo večina del tokrat potekala pod zemljo. Od 27 kilometrov povezave jih bo dvajset potekalo skozi predore.  

Na drugem tiru smo anekse dočakali, še preden so se dela dobro začela – pri gradnji 20 kilometrov dostopnih cest do gradbišča. Te so uradno zaključene. Gradil jih je Kolektor, ki bo dobil tudi 600 milijonov evrov vredne glavne posle. Upravičen aneks je bila utrditev zidu s pilotno steno. Na 2TDK ocenjujejo, da bo stala toliko kot hiša v prestolnici – približno pol milijona evrov. Delo je bilo nujno, saj bi zemljino lahko odneslo na cesto. A z boljšimi študijami terena, torej podaljšanjem 45 metrov dokumentacije, bi se aneksu lahko izognili. Kot poudari Hevka: "Če bi dobro raziskali teren, če bi se malce bolj poglobili v to, bi lahko že prvotno načrtovali v to smer in ne bi bilo potrebe po aneksu."

Kolektor je gradnjo cest prevzel za slabih 12 milijonov evrov, ob tem pa 2TDK-ju izročil še zahtevke za tri milijone evrov. Pri Hevki so jih zaenkrat potrdili slabo polovico, 1,3 milijona. Svoje zahtevke do Kolektorja pa ima tudi 2TDK. Ceste so na nekaterih delih tudi preozke in s cestnim pohištvom, po mnenju Hevke, za gradbiščno uporabo preveč razkošne. Šele po koncu gradnje drugega tira jih bodo lahko uporabljali domačini. Čeprav bo med kopanjem tunelov po njih vsakih šest minut peljal 40-tonski tovornjak, morajo po zaprtju gradbišča ceste ostati brezhibne. Že 50-krat manjši projekt gradnje cest pa lahko nakazuje, kaj nas čaka pri glavnih delih.

Direktor Kolektorja, Kristjan Mugerli, je kljub kritikam 2TDK glede gradnje dostopnih cest prepričan, da so delo opravili dobro. "Te meritve so bile opravljene z metodami, ki niso merodajne. Kar smo mi odkrili s svojimi vrtinami, je, da so ceste ustrezne." Asfalt so zato po pregledu z georadarjem sondirali tudi nadzorniki in Hevka pričakuje odpravo napak še pred začetkom glavnih del. "Na določenih odsekih bo treba v celoti zamenjati voziščno konstrukcijo, na določenih odsekih pa so možni finančni odbitki, ker je tehnološko sprejemljivo."  

Še preden so gradbinci prišli do trase drugega tira, smo se torej naučili troje: Prvič: 2TDK in Kolektor – ta bo opravljal tudi glavna dela – sta v sporu glede kakovosti opravljenih del. Drugič: 45 metrov dokumentacije ni zagotovilo, da na gradbišču ne more priti do večjih presenečenj, in tretjič: Že za enostavnejša dela, kot bo gradnja železnice, so pri Kolektorju zahtevali četrtino in dobili desetino več denarja, kot je predvidevala pogodba.

Dvotirnost – še vedno neodgovorjeno vprašanje

Drugi tir leta 2026 najverjetneje še ne bo dvotirna železnica. Vprašanje dvotirnosti se je v dvajsetih letih spreminjalo skoraj z vsako vlado, dokler dveh prog v zakonu leta 2017 ni zacementirala Cerarjeva vlada. Nastavki za dve progi bodo zaenkrat zgrajeni le skozi daljše hribe. Zakaj se drugi – drugi tir gradi zgolj v predorih, skrbi tudi predsednika Projektnega sveta za civilni nadzor Jadrana Bajca. "Priprava dvotirne proge je temeljna, to je bila tudi obljuba politike volivcem, ko so šli na referendum, da se to dela, tako kot se dela, je nedostojnost slovenske države."

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec miri, da postopki vzpostavitve dvotirnosti tečejo. "Nikjer se ne zatika, mi imamo vso zakonsko podlago, da se nadaljuje umeščanje v prostor. Ta trenutek se umešča v prostor. Ko bo čas za to, bo tudi ministrstvo predložilo zakon, zakon je že pripravljen."

Kljub vsem pripravljenim zakonom in umeščanju v prostor se člani Sveta za civilni nadzor na podlagi investicijskih planov bojijo, da bi se gradnja druge proge lahko zaključila šele leta 2033, torej kar sedem let za gradnjo prve proge. Domačin – Črnokalec Sergej Andrejaš si nadaljnjih 12 let življenja z gradbiščem, na leta podlage gradnje avtoceste, ne mora predstavljati. "Prebivalci smo naveličani čakati. Ker imamo izkušnje že od gradnje avtocestnega dela, saj živimo pod viaduktom. Od prašnih delcev, hrupa, svetlobnih motenj in tako naprej …"

Karavanke: Drugi tir – izbira izvajalcev

Avstrija in Slovenija 30 let po odprtju prve skupaj intenzivno kopljeta drugo cev Karavanškega predora. Delavci turškega Cengiza so zakopali že 750 metrov globoko. Kljub dobremu napredovanju pa nas močno prehitevajo Avstrijci. Ti so zakopali že skoraj štiri kilometre globoko. Slovence oziroma Turke naj bi na svoji strani čakali do jeseni 2023.

Razlog za zamude je jasen. Ko so Avstrijci že začeli dela, smo pri nas še iskali gradbinca. Tudi Karavanke je želel graditi Kolektor, a se s ceno nikakor ni uspel približati najnižji ponudbi. Nazadnje je skupaj s partnerji iz konzorcija za gradnjo ponudil 121 milijonov evrov, najcenejši Cengiz pa kar 21 milijonov evrov manj. Turški Cengiz se je potegoval tudi za dela na drugem tiru. V dvokrožnem razpisu so se z ustreznimi referencami skupaj s Kolektorjem in Strabagom uvrstili v ožji izbor gradbincev, ki so med seboj tekmovali le še s ceno. Turki na koncu ponudbe sploh niso oddali, Strabag pa je ponudbo oddal le za prvi del projekta – še ta je bila 60 milijonov evrov višja od Kolektorjeve. Mugerli je na vprašanje, kako so se lahko tako hitro toliko pocenili, odgovoril: "Ali pa so se oni tako hitro podražili, ker so verjetno prišli v drugo poslovno okolje in morda ugotavljajo, da so bili mogoče na Karavankah prenizki."

Celoten prispevek 24UR Inšpektor z Markom Gregorcem tudi o nadzoru, supernadzoru in povezavah si lahko ogledate na VOYO.