Hibridno delo – prednost za delodajalca ali zaposlenega?

Trend hibridnega dela, torej načina dela, ko približno polovico časa delamo od doma, polovico pa na delovnem mestu, se je v svetu začel uveljavljati že pred korono. Tudi pri nas so nekatera podjetja, na primer Iskra in manjša startup podjetja, že takrat poskusno uvajala takšen način dela.  Zaposlenim je ustrezalo, ker so imeli več časa zase, dlje časa so lahko spali, bili so bolj spočiti in bolj osredotočeni. Ob tem pa pri njihovem delu ni bilo sestankov in motenj v pisarni, lahko so bili bolj osredotočeni, delo pa je bilo zelo hitro in zelo učinkovito opravljeno, so izkušnje s pilotno skupino za 24UR Fokus opisali v podjetju Iskra.

In čeprav je nato obdobje epidemije praktično vse prisililo v delo od doma, se na področju zakonodaje in pravil v zadnjih dveh letih ni spremenilo kaj dosti, pojasnjuje direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc. Odkar je vse manj protikoronskih ukrepov, rahlo upada tudi število ljudi, ki delajo od doma, pravijo na inšpektoratu. V praksi pa je več primerov hibridnega dela. Ljudje se vračajo v pisarne, delno pa še delajo od doma. Pravila ostajajo enaka. Delodajalec je dolžan obvestiti inšpektorat ne glede na to, koliko časa bo delavec delo opravljal od doma.

Po podatkih inšpektorata za delo je bilo leta 2019 za delo od doma prijavljenih 2037 delavcev, leta 2020 pa do razglasitve epidemije 1266. Leta 2021 je bilo za delo od doma prijavljenih kar 217.428 zaposlenih, torej stokrat več. Korona je v spremembe prisilila tudi tiste, ki se težje prilagajajo. Strokovnjakinja za psihologijo dela, doktorica Eva Boštjančič, pravi, da se lahko iz obdobja epidemije veliko naučimo, ko gre za nove oblike dela. "Lovimo se, iščemo se, ne vemo, ali bi tisto, kar je bilo pred, ali bi tisto, kar je bilo med, in kakšen bo sistem danes. Ampak zdi se mi, da smo naredili super eksperiment, predvsem delodajalci, da smo bili vrženi v vodo in da smo vsi skupaj plavali. In da je funkcioniralo," pravi dr. Eva Boštjančič.

Delo od doma v času epidemije, ko so bili zaprti še vrtci in šole, je bilo zaradi izrednih razmer izjemno stresno in naporno, a tudi v normalnih okoliščinah ima svoje pomanjkljivosti. Hibridno delo ni črno-belo, ni za vsakogar in ni za vsak poklic. Eva Boštjančič upa, da smo na začetku nove revolucije, fleksibilnejših oblik dela, in da bo lahko posameznik izbiral obliko, ki je najprimernejša za njeno ali njegovo razvojno obdobje. "Mati, ki ima majhne otroke, morda pričakuje drugačno podporo in psihološko varnost kot nekdo, ki je star 50 let in ima že odrasle otroke ter je morda že celo brez kreditov. Seveda pa bi morala zakonodaja temu ne le slediti, ampak biti osnova, kajti zdi se mi, da nas je kot posameznike strah, kaj se bo zgodilo, ker bo potem moja varnost izginila."

V mednarodni skupini Adecco so opravili raziskavo o spremenjenih načinih dela na skoraj 15.000 ljudeh s pisarniškim delom v 25 državah, tudi Sloveniji. V raziskavi so ugotovili, da hibridno delo ne zmanjšuje produktivnosti, da zaposleni stremijo k skrajšanemu delovnemu tednu in da morajo vodje zaposlenim zaupati, jih spodbujati in motivirati. Rezultati za Slovenijo ne odstopajo od povprečja. Je pa skoraj 63 % zaposlenih, predvsem mlada generacija, izpostavilo, da od doma delajo bistveno dlje in bistveno več, ne samo 40 ur tedensko.

In v tem je velika nevarnost hibridnega dela: da ves čas, tudi prosti, postane delovni čas. Ključno je, da človek vzpostavi nekakšno strukturo dneva. V zadnjih dveh letih smo začeli zelo ceniti storitve, ki so nam bile prej samoumevne, potem pa so bile nekaj časa nedostopne in smo jih morali opravljati sami. Predvsem pa smo začeli ceniti prosti čas. Tudi to je izziv hibridnega dela – pravica do odklopa, ko nehamo misliti na službo oziroma komunicirati o službi z nadrejenimi ali kolegi. Sami smo gospodar svojega časa, ampak hkrati nam mora delodajalec pri tem pomagati, tako da zaposlenih oziroma podrejenih ne kliče v popoldanskem času, zunaj delovnega časa, da  v tem času ne pošilja e-sporočil, skratka, da nam je s svojim vedenjem vzor.

Raziskava podjetja Adecco je pokazala tudi, kaj si želijo zaposleni. 47 % posameznikov še vedno želi delati iz pisarne, 53 pa jih želi delati od doma. Poleg tega so ugotovili, da jih ima 71 % vso potrebno opremo doma, da jih 42% občuti nelagodje ob vračanju na delo v pisarno in da 72 % vprašanih želi krajši delovni teden, ker menijo, da lahko delo opravijo v manj kot 40 urah. Podrobnih statističnih podatkov, koliko ljudi sploh lahko dela od doma zaradi narave dela, koliko se jih je vrnilo v pisarne in koliko je sploh zaposlenih v popolnoma pisarniških poklicih, ni. So pa na statističnem uradu na primer ugotovili, de je  septembra lani hibridno delalo 9 % zaposlenih, 3 % so delali izključno od doma, 87 % pa je delalo izključno na delovnem mestu. 

Ključno je zaupanje. Hibridno delo oziroma delo od doma ne pomeni, da je zaposleni doma in opravi vsa gospodinjska dela. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da zaposleni nimajo slabe vesti, ko delajo od doma, opozarja Eva Rupnik iz Adecca. V slovenskem okolju je pridnost vrednota, mnogi smo odraščali v okolju, v katerem se je pridnost merila z zgodnjim vstajanjem in dolgimi urami v službi, ne glede na to, kako učinkoviti smo bili v resnici. Tudi zato lahko pri prilagajanju novim oblikam dela nastanejo določene frustracije.

Pri hibridni ali drugih oblikah dela je zelo pomembno, da imata interes oba, delodajalec in delojemalec. Delodajalci praviloma zato, ker se zmanjšajo stroški poslovanja, delavci pa vsekakor pričakujejo bolj fleksibilen delovni čas, ki se bo sicer zelo verjetno podaljšal.

Velika resignacija, the great resignation, je pojav, ko zaposleni množično dajejo odpovedi v službah. Začelo se je že v začetku leta 2021, najizraziteje v Združenih državah, pa tudi v Veliki Britaniji in zahodni Evropi. V času, ko je na trgu dela veliko pomanjkanje usposobljene delovne sile in je izguba dobrega zaposlenega velik udarec, se morajo podjetja prilagoditi. Slovenija ni izjema. Epidemija nam je omogočila, da premislimo o svojih karierah, uravnoteževanju zasebnega in službenega življenja, delovnih razmerah in dolgoročnih življenjskih ciljih. Tudi v Sloveniji je epidemija povzročila prepih na trgu dela.

Delovna sila oziroma ljudje niso več le potrošno blago v rokah lastnikov kapitala; delodajalci morajo bolj prisluhniti potrebam in željam zaposlenih, ki niso več izključno finančne narave. Po drugi strani pa morajo tudi delojemalci najti nekaj prilagodljivosti ter več odgovornosti in discipline za organizacijo lastnega delovnega in prostega časa. Le tako bodo podjetja, organizacije, ustanove in posledično družba dolgoročno uspešni in v koraku z vse bolj negotovimi časi. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.