Je Slovenija (še) smučarska nacija?

Ste se v zadnjih letih srečali s pogovornim izhodiščem 'ampak nekoč je bilo pa tako', 'včasih je bilo pa drugače' ... V športu ni nič drugače. Sploh, ko Slovencu na nekaj tekmah zapored ne uspe doseči tistega, kar so navijači od njega pričakovali. Pogosto nekomu, ki se je redno veselil zmag – da ne bo pomote v konkurenci najboljših na svetu - , nato pa bil enkrat tretji, drugič pa med deseterico najboljših, prilepijo: "Počasi bo pa za v penzion," ali pa, če je govora o alpskem smučanju: "To pa se Mateji Svet, Bojanu Križaju, ali katerih od vražjih Slovenk ne bi zgodilo."

Lepo se je spominjati zgodovine, kako je bilo nekoč vse drugače, tudi na trgovinskih policah so bila živila cenejša, ampak tisto je preteklost, na katero nimamo več vpliva. Kot ga Tina Maze ni imela na smukaški seštevek svetovnega pokala v Lenzerheideju, kjer so bili zaradi megle primorani finalno preizkušnjo v najhitrejši od disciplin odpovedati, Črnjanko pa je v odnosu na Lindsey Vonn ločila le točka. Obdobje Korošice je zanesljivo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino slovenskega alpskega smučanja, rekorderka po številu točk svetovnega pokala (2414), je nekdo, ki ga bo težko naslediti. A športniki - v primeru rubrike Inšpektor v sobotni oddaji 24UR smučarji - se trudijo, da bi bili nekoč neskončno uspešni, iščejo pot na vrh, najprej na otroški ravni, kasneje na mladinski, nekoč članski, potem pa raven FIS, evropskega pokala in morda svetovnega pokala. "Čisto vsak se trudi, temu podredi življenje. Čisto vsak si zasluži rezultate," je ob obisku – srečali smo se pod Pohorjem, kjer je 'dom' Zlate lisice, razmišljala dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec, ki ima z žensko tekmo svetovnega pokala posebno vez. V otroških letih je sodelovala pri žrebu startnih številk, kasneje kot predtekmovalka, po dolgih letih treninga, v šampionski sezoni 2015/16, tudi kot tekmovalka. 

Danes dobro ve, kako trnovo pot sta z mamo Darjo Črnko prehodili, kaj vse je bilo potrebno narediti za prvo zmago, da je bila kot mnoge Slovenke pred njo tista, ki se ni mogla primerjati s tekmovalkami iz najbolj smučarskih dežel. A nikoli ni obupala, niti ob rezultatskem brodolomu ne. "So me že pošiljali v pokoj," dodaja, a minulo sezono se je vrnila na zmagovalni oder, vknjižila zmago, vlila optimizma vsem tistim, ki jim ne gre.

Slovenci smo izjemno zahtevni

O tem, kaj je vrhunski dosežek, v očeh slovenskega športnega navdušenca, bi lahko pisali romane. Redno kdo preseneča s pogledom na vrhunske dosežke slovenskih športnikov, označi izjemen dosežek za nekaj povprečnega. Razumljivo, prisotno je razočaranje, a že v naslednjem trenutku smo lahko neskončno ponosni na dosežke slovenskih športnikov. Dežela z dvema milijonoma prebivalcev se lahko pohvali z enim najboljših košarkarjev na svetu Luko Dončićem, enim najbolj cenjenih hokejistov lige NHL Anžetom Kopitarjem, največjo športno plezalko vseh časov Janjo Garnbret, najboljšim kolesarjem na svetu Tadejem Pogačarjem ... 

Kot narod se bomo verjetno teh uspehov zares zavedali šele, ko jih ne bo. Kot se vrhunskih rezultatov v alpskem smučanju zavemo, ko jih ni. O tem, rešitvah, načrtnem delu, poteh, vzornikih, povezavo med šolo in športom pa usodo tekmovanja za Zlato lisico, smo se pogovarjali s Tino Maze in Andreo Massijem, Ilko Štuhec, dolgoletnim smučarskim funkcionarjem Tonetom Vogrincem, odgovornim za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miho Verdnikom in nekoč članom močne ekipe tehničnih disciplin, kasneje pa vodjo tekmovanja za Zlato lisico in danes trenerjem pri Braniku Mitjo Dragšičem.