Kaj storiti, če imate sosede iz pekla?

Kaj lahko človek stori, če ima težavne sosede, ki ne spoštujejo reda, miru in osnovnih pravil sobivanja? V takšnih primerih je potrebno odločno odreagirati, pravi pravnik Boštjan J. Turk, ki ima dolgoletne izkušnje s tovrstnimi primeri. Prvi način je, da se obvesti policijo na osnovi zakona o kršenju javnega reda in miru. ''Ampak tukaj je problem v tem, da tudi če policija pride, če policist pride in izreče globo, je ta relativno nizka. Mislim da se giblje tam od 80 do 200 evrov in dejansko nima nekega konkretnega učinka.''

Druga možnost je, da se vloži izključitvena tožba zoper etažnega lastnika po stvarnopravnem zakoniku, kar lahko stori večina etažnih lastnikov, tisti, ki imajo več kot 50 odstotkov deležev. Pomembno je tudi, da se problematično osebo obvesti o konkretnih pravnih ukrepih. Po Turkovih izkušnjah, se šele takrat stvari premaknejo.

Socialna bližina ne pojasnjuje odnosov ljudi v blokih, medtem ko na podeželju je bližina zelo pogosto definira odnose, pravi prostorski sociolog doktor Marjan Hočevar. To pomeni, da na podeželju ljudje niso samo sosedje, ampak bolj pogosto prijatelji.

Ljudje večinoma mislimo da so odnosi na podeželju bolj pristni. Kar pa ne drži, pravi profesor Hočevar, so le vnaprej določeni. ''Hočeš ali nočeš je nekdo ves čas tam in ker jih je zelo malo imaš ves čas z istimi ljudmi opravka z istimi ljudmi. Vsi o vsem vse vedo. Se pravi ni zasebnosti, ni anonimnosti, in se vzpostavljajo lahko tudi precej patološki odnosi.''

In čeprav je v mestih več kriminala, ker je več ljudi in to različnih ljudi, pa se najhujša dejanja, kot je umor ali uboj večkrat zgodijo na podeželju. V zadnjih petih letih je bilo sicer največ kaznivih dejanj med sosedi leta 2020 in 2021, prevladovale so grožnje, povzročitve lahkih telesnih poškodb in poškodovanje tuje stvari, vendar toliko ubojev kot lani v tem obdobju še ni bilo. Lani je bilo sicer poleg treh ubojev in umora še 77 lahkih telesnih poškodb, 5 hudih telesnih poškodb, največ pa je bilo groženj in sicer 148.

Medsosedskih sporov v Sloveniji je veliko, pogosto pa nastanejo kot posledica nekih predhodnih zamer ali psiholoških dejavnikov, opaža profesor nepremičninskega prava Turk. ''Sosed se je recimo priselil v neko okolje, je nek novinec, ni se šel predstavit, imel je mogoče tudi malo predober avto za soseda, kar zna Slovence precej zmotiti in posledično ga je začel grdo gledati in je postal občutljiv na vsako njegovo potezo.''

Kadar gre za vprašanje meje, se lahko ta rešuje z upravnim postopkom s pomočjo geodeta, a se morajo v tem primeru vsi mejaši strinjati, izpostavlja odvetnik Turk, druga pot je sodišče.

Sodni postopki pa lahko trajajo leta, to pa pomeni, da se stroški nabirajo, rastejo. Če se spor konča izvensodno, z dogovorom med odvetniki, se stroški merijo v več sto evrih, če pride do sodne obravnave pa do več tisoč evrov.

Hitrejša in posledično cenejša je mediacija, ki se, če je uspešna, v največ treh mesecih konča s poravnavo, pojasnjuje nekdanji sodnik, sedaj pa odvetnik in mediator Mitja Bartenjev.

''Na mediaciji se sosedje, ki so lahko iz tega ali onega razloga leta in leta skregani, da že sami ne vejo več točno zakaj končno začnejo pogovarjati. Če si na sodišču, sodišče razsodi. Torej s sodbo najverjetneje nobeden ni zadovoljen, ali pa vsaj eden ne, ker so pogoste take sodbe, v katerih sodišče ne ugodi v celoti eni ali drugi strani.''