Kaj vpliva na kakovost prehrane v osnovnih šolah?

In pomembno dejstvo, ki precej vpliva na kakovost surovin – sistem javnega naročanja. Način, na katerega šole naročajo surovine, je vse prej kot enostaven. Temeljno načelo sistema, h kateremu so šole zavezane, je ekonomsko najugodnejša ponudba, ki se izračuna na podlagi enačbe. Zato smo že večkrat opozarjali na dejstvo, da so javne ustanove, torej tudi osnovne šole, ob slabem poznavanju sistema lahko zelo hitro tarča dobaviteljev, ki ponujajo poceni, a slabšo kakovost. "Postopek javnega naročanja je tako kompleksen, da zahteva multidisciplinarne time in veliko časa," ugotavljajo na NIJZ. In ker je sistem tako zapleten, šole razpise včasih raje zaupajo pravnikom.

"Ki pa se ne spoznajo dovolj dobro na hrano, potem pa so taki razpisi, ki so pravnoformalno v redu, ne sledijo pa smernicam zdravega prehranjevanja in so pripravljeni ne dovolj strokovno. Posledica je, da v šolo potem prihajajo manj kakovostna živila."

Na kar je v svojem poročilu opozorilo tudi računsko sodišče. Šole imajo možnost, da petino surovin, če te ne presegajo 80 tisoč evrov, dobavijo neposredno, torej zunaj sistema javnega naročanja, a se tega ne poslužujejo v taki meri. Tomaž Vesel, vodja računskega sodišča: "Več ali manj so eni in isti dobavitelji. Samo deset odstotkov je bilo nabavljene ekološke hrane, kar je podatek, ki je zaskrbljujoč. Nekatere šole se, vsaj sodeč po revizijah, ne trudijo dovolj."

A Vesel opozarja še: tudi če optimiziramo šolsko prehrano, zelo težko nadomestimo slabe navade, ki jih dobijo učenci doma. In kar je še ugotovilo računsko sodišče: šole niso bile dovolj sistematične pri spremljanju ostankov. Pri načrtovanju jedilnikov se niso dovolj ukvarjale s tem, kakšna živila že imajo v kuhinji. Na NIJZ pravijo: "Treba je razumeti šole, da je treba uskladiti želje otrok, oziroma v zadnjem času, predvsem želje staršev in smernice o zdravem prehranjevanju. To vodi potem v neješčnost, izbirčnost." 

Celoten prispevek si lahko pogledate na VOYO.