Kako rešiti stanovanjske probleme?

"Stanovanjska problematika v Sloveniji: imamo občutno premalo javnih najemnih stanovanj, ponudba ne sledi povpraševanju. Najtežje pridejo do stanovanja mladi, socialno šibki in druge ranljive skupine. Po vsej državi bi po zadnjih ocenah potrebovali 10 tisoč javnih najemnih stanovanj, 600 bivalnih enot in vsaj 500 oskrbovanih stanovanj," ugotavlja v tokratnem 24ur Inšpektorju novinarka Maja Sodja s sogovorniki.

Tudi če so mladi zaposleni, pridejo izjemno težko do stanovanja brez pomoči staršev. Cene nepremičnin na trgu še kar rastejo in ta hip nič ne kaže, da bodo padle. Tržne najemnine so se zaradi koronakrize nekoliko znižale, a so za mnoge še vedno previsoke, nedosegljive. Rešitev je torej več javnih najemnih stanovanj, ki naj bi jih država zagotovila tudi s popravki stanovanjskega zakona. A Slovenija potrebuje stanovanjsko reformo, kar pa novela stanovanjskega zakona ni.

"Država se dela nemo, slepo, gluho in vsi tisti, ki opozarjamo – zelo dobronamerno – v želji, da bi dočakali razvojno politiko, smo moteči," pravi Joža Aljančič, upokojena sodnica, ki je v okviru Združenja najemnikov nudila brezplačno pravno pomoč tistim, ki so se kot najemniki znašli v stiski. Že leta opozarja na stanovanjsko problematiko in je kritična do vseh popravkov zakona, ki so jih uvedle vlade od leta 2003 naprej, ker da slovenska stanovanjska politika ni razvojna, pač pa 'zavožena' in razdiralna.

Stanovanjska problematika je še eno področje, ki se ga naša država loteva parcialno, z manjšimi popravki, ki morda res rešujejo tisto, kar je najbolj pereče, a še zdaleč ne celostno, sistemsko in z dolgoročnimi ukrepi, ki so nujni, ugotavljamo v rubriki 24ur Inšpektor. Kje so torej rešitve? Šef republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec pravi, da je med drugim "vsekakor nujen davek na nepremičnine, ki bo bistveno spremenil razmere na trgu". Verjame, "da bo potem vsak razmislil, ali bo imel prazno stanovanje ali ne. Drugo pa, da se zniža davek na najemnine in da bo večji red, kar pomeni, da bodo vsi prijavili najemne pogodbe in plačali davke." To področje naj bi z novelo zakona uredila predvidena agencija za najemno posredovanje pod okriljem stanovanjskega sklada. Ta ukrep toplo pozdravlja Richard Sendi z Urbanističnega inštituta. "To je ukrep, za katerega upamo, da bo pripomogel k temu, da bo več lastnikov, ki bodo ponudili svoje kapacitete, saj vemo, da jih je precej. Ko gledate statistiko, je kar 21 odstotkov stanovanj nenaseljenih." Nekaj je res praznih, nekaj pa je praznih le na papirju. Veliko se oddaja na črno, da bi se izognili davku. 

"Prvi ukrep je lahko znižanje davka na dohodek od oddaje v najem, ki je zelo visok, drugi pa olajšava pri dohodnini za investicije v zasebni najem. Druge države imajo tudi ukrep, ki se imenuje subvencija za izboljšave nepremičnine, ki se oddaja v najem," pravi Sendi. Ti ukrepi bi po njegovem mnenju spodbudili lastnike oziroma najemodajalce, da bi oddajali legalno. Posledično bi imeli bogatejši fond najemnih stanovanj, denar od pobranih davkov pa bi namenili za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj. Šele takrat, ko bomo imeli več neprofitnih stanovanj, ko bo ponudba teh dovolj velika, se bodo najemnine na trgu znižale in tako postale bolj dosegljive širši množici ljudi. "In ko se bo trg z zadostnim številom najemnih neprofitnih stanovanj vzpostavil, se bo moral prilagoditi tudi trg; ne bo več ljudi, ki vlagajo v stanovanja in izkoriščajo stisko ljudi, da jim oni potem plačujejo kredite. Saj sploh ne vejo, kaj se ljudem dogaja, kakšno je realno stanje ..." je ostra Joža Aljančič. Govorili smo torej tudi o vplivu koronakrize na lastnike stanovanj Airbnb – kaj se zdaj dogaja s temi stanovanji?

Glede cen stanovanjskih nepremičnin pa – če so nekateri pričakovali in napovedovali, da bo čas epidemije močno premešal karte in znižal cene, se to ni zgodilo. Cene stanovanj rastejo od osamosvojitve dalje. Padle so v času krize leta 2008, vsem tistim, ki so rekli, da bodo padle zaradi covida-19, pa bi rekel, da so naivni, pravi Sendi. Od leta 2015 do danes, še dodaja, so cene stanovanj v povprečju zrasle za okoli 40 odstotkov. Tudi v prvi polovici letošnjega leta, torej v obdobju od januarja do junija 2020 so se cene stanovanjskih nepremičnin zvišale za 3 odstotke; indeks cen stanovanjskih nepremičnin na ravni Slovenije v prvem polletju 2020 znaša 103,0, so pojasnili na Statističnem uradu RS. Kakšne cene so kje – tudi o tem nocoj. In tudi o tem, kaj in kje trenutno gradi stanovanjski sklad. Pa seveda tudi o celostnih, kompleksnih rešitvah na različnih področjih, ki bi jih nujno morala vsebovati stanovanjska politika naše države.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.