Kako se spreminja življenje v Jadranskem morju?

Jadransko morje je polzaprto, pretežno plitvo, majhno v primerjavi s svetovnimi morji in oceani, a hkrati – z gospodarskega, prometnega in ekološkega vidika – izjemno pomembno. V Jadranskem morju živi "neka ocena je okoli 5500 vrst, v slovenskem delu Jadrana imamo okoli 2260 vrst, kar je veliko glede na malo morje. V Jadranu živi 444 vrst rib, 223 v slovenskem morju," razlaga Lovrenc Lipej. A skozi čas se življenje v Jadranu spreminja. Nekatere vrste so iz Jadranskega morja izginile, druge so prišle. Hrbtno sploščen morski pes denimo, dve vrsti takšnega morskega psa, ki sta tu živeli pred več kot sto leti – obe vrsti sta iz Jadrana izginili.

Morski travniki in alge so pomembni, poleg planktona so prva stopnica v prehranjevalni verigi, pojasni Robert Turk. Če jih nimamo, je manj kisika, manj porabe hranilnih snovi, manj skrivališč za ribe. Kaj se dogaja z morskimi travniki?  Katera včasih zelo razširjena alga je izginila iz Jadrana? 

Hkrati pa v Jadransko morje prihajajo vedno nove, tujerodne vrste, tudi invazivne. Najdejo se, pravi Lipej, celo akvarijski organizmi, ki bi se lahko razširili in povzročali precej težav – takšnih primerov je v drugih morjih veliko. Veliko novih organizmov pride tudi z ladjami z balastnimi vodami, nekatere pa predvsem zaradi naraščanja temperatur v Jadranskem morju. "To so vrste, ki jih povezujemo s procesom tropikalizacije, to pomeni, da se zaradi višjih temperatur pojavljajo vrste v našem morju, ki se prej niso. Prišlo je do padca te temperaturne bariere in imamo nekaj takih vrst." En takšen primer je skakavka. V akvarijih jo imajo po navadi samo, ker je tako agresivna, da grize vse ostale ribe. A z njenim prihodom v Jadran vse pogosteje prihaja tudi njen plenilec – morski pes mako.

Že leta pa slabo voljo kopalcem povzroča veliki želatinozni zooplankton. Razmnožuje se izjemno hitro – v enem dnevu izleže tudi do 8000 jajčec – ustrezajo mu visoke temperature. Ni nevaren, nima ožigalk, zato ne opeče, je pa, ko preplavi morje, plavanje v njem neprijetno. Prvič so ga v našem morju opazili leta 2005. Domneva se, da je prišel z balastnimi vodami, z ladjami. Velik problem z njim imajo ribiči. Tudi o rebračah govorijo nocoj znanstveniki iz Slovenije in Hrvaške.

Število vrst v Jadranskem morju že dolgo časa ostaja približno enako, ene izginjajo, druge prihajajo, poleg tega pa biologi in raziskovalci opozarjajo, da je primerkov določenih vrst precej manj, kot jih je bilo nekoč. Pretiran izlov je pustil posledice. Lovljenje s tako imenovanimi strgačami, ki uničujejo morsko dno, je v Sloveniji denimo prepovedano. "Preorje celo dno, zavržka je zelo veliko," opozarja Turk.

Ogroženih vrst je na Severnem Jadranu veliko – morski konjiček, morski datelj – cenjena školjka, ki jo ogroža predvsem krivolov, potem morski pajek, razne morske trave ...

Kakšno je torej Jadransko morje? Kako se spreminja življenje v njem in zakaj? V kakšnem stanju je naše morje? Kaj se dogaja s temperaturo morja, kako se spreminja gladina? Kakšno je morsko dno in kaj to pomeni? Ekipa rubrike 24UR Inšpektor je s pomočjo  strokovnjakov, slovenskih in hrvaških, naredila dosje o Jadranskem morju. Če ste oddajo zamudili si jo lahko ogledate na Voyo.