Kako varni so naši mostovi?

Koliko mostov je v slabšem stanju in jih bo treba prenoviti ali zgraditi nove? Kako takšne objekte sploh pregledujejo? Kako je z mostovi na občinskih cestah, za katere ni natančnih in celovitih evidenc? 

Mostove je treba redno in temeljito pregledovati, pojasnjuje dr. Maja Kreslin z Oddelka za konstrukcije Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Jeklene in lesene vsako, ostale vsaki dve leti. "Zakaj je to pomembno? Te informacije so ključne za optimalno upravljanje s prometno infrastrukturo. Poleg tega imamo pravilnik, ki zahteva od nas, da mostove pregledujemo. Mostove pregledujemo v skladu s tem pravilnikom in v skladu z določili, ki jih ima posamezni upravljalec; za avtoceste je to Dars, za mostove na glavnih in regionalnih cestah je to Direkcija za infrastrukturo, za občinske mostove pa občine."

V kranjski občini, kjer je kar 76 mostov, daljših od treh metrov, tovrstnih konstrukcij več kot pol stoletja ni podrobneje pregledoval nihče. Pred štirimi leti pa so to spremenili, pojasnjuje kranjski župan Matjaž Rakovec. "Trenutno smo jih pregledali že 42. Letos še 15 in potem prihodnje leto do konca." Kar nekaj mostov so doslej tudi prenovili. "Največja obnova je bila na Ljubljanski cesti, to je bil zahteven projekt, ker smo tudi nov podvoz uredili. Potem smo morali urediti nov most pri Ilovki čez Rupovščico. Naredili smo tudi nov most čez Rupovščico pri izlivu v reko Kokro. Za drugo leto imamo pa načrt, da naredimo nov most na Kokrici čez Rupovščico in nov most pri Bobovških jezerih. Skupaj z Darsom bomo pa morali obnoviti tudi nadvoz nad avtocesto pri Britofu."

Pred desetletjem so začeli občinske mostove sistematično pregledovati tudi v Kamniku, pripoveduje Matjaž Srša z Oddelka za gospodarske dejavnosti Občine Kamnik. "Najeli smo Zavod za gradbeništvo in se dogovorili za pregled vseh mostov. Tako smo dobili sliko stanja, v kakšni kondiciji so mostovi. Ugotovili smo, da je več kot 50 odstotkov mostov v zelo dobrem stanju, 20 odstotkov mostov oziroma 13 objektov pa je v kritičnem ali slabem stanju. In to je bila podlaga za strateško načrtovanje tako izvedbe kot tudi financiranja. Pripravili smo plan in začeli z leti sistematično izvajati sanacije in tudi zamenjave najbolj kritičnih mostov."

V Mariboru občina bdi nad Glavnim, Titovim in spodnjo etažo Dvoetažnega mostu. Njihovo stanje, priznava Andraž Mlaker, vodja Urada za komunalo, promet in prostor, ni optimalno. "Kar se tiče Glavnega mostu, nam situacija kaže, da je primeren še za dinamično obtežbo za naslednjih 130 let, pri čemer bomo vseeno morali načrtovati določene ukrepe obnove kamnitih podpornikov, ureditve hidroizolacije, odvodnjavanja, diletacij in samih zapor. Bolj intenzivne ukrepe pa predvidevamo na Titovem mostu, ki potrebuje precej obsežno obnovo." V sodelovanju z Darsom načrtujejo tudi obnovo Dvoetažnega mostu. 

Kakšno je stanje vseh občinskih mostov v Sloveniji, povsem zanesljivo ne ve nihče. Odvisno je od občine do občine, pojasnjuje dr. Kreslin. "Odvisno je od tega, koliko financ in znanja imajo na občinah, da se tega lotevajo. Obstajajo občine, ki imajo primerljive sisteme s tem na državnih cestah. Zbirajo torej podatke, v kakšnem stanju so mostovi, kakšne ukrepe morajo narediti. Na žalost so pa tudi občine, ki ne vedo niti, koliko mostov imajo."

Kakšno pa je stanje 1399 državnih mostov, nad katerimi bdi Direkcija za infrastrukturo? Koliko mostov morajo nujno prenoviti? Kako je z viadukti in nadvozi, ki so v pristojnosti Darsa? Na katerih odsekih avtocestnega križa v prihodnje načrtjujejo obsežne obnove, ki bodo spet povzročile dolge zastoje in nepopisno gnečo? Tudi o tem nocoj v rubriki 24UR Inšpektor.