Kakšen javni promet bo imela Slovenija v prihodnosti?

In prav zdaj je skrajni čas, da tudi pri javnem potniškem prometu stvari v Sloveniji premaknemo naprej. Slovenija namreč na tem področju že desetletja zaostaja za tistimi državami Evrope, s katerimi bi se radi primerjali. Zato nocoj v rubriki 24UR Inšpektor analiza javnega potniškega prometa v Sloveniji. Kako torej stvari končno izboljšati? Več tednov se je s potniškim prometom, tudi s povsem konkretnimi okoliščinami, ki jasno kažejo, zakaj veliko ljudi ne more uporabljati tega načina prevoza, tudi če bi ga rada, ukvarjala novinarka Petra Čertanc Mavsar.

20 let je bila prioriteta Slovenije vlaganje v avtoceste, železnice smo vzdrževali, a le najnujnejše, investicij skoraj ni bilo – to je odločitev, ki jo danes čutimo tako na mobilnosti kot proračunu, je prepričan Marko Peterlin, direktor Instituta za politiko prostorov. "To je bila velika strateška napaka naše države, na katero so redki opozarjali v 90. letih, da se ne bi smelo zgoditi, pa se je," pojasnjuje Peterlin.

Zdaj gradijo postajališča, nadgrajujejo zastarele proge, kupujejo nove vlake, se pohvalijo na železnicah.  Kar pa je velika težava naših železnic – novih prog se ne gradi. Ti postopki so dolgotrajni – pet let denimo že traja umestitev tako imenovanega Tivolskega loka, dobrega kilometra in pol železniške proge, ki bi razbremenila železniški promet v centru Ljubljane. Poleg tega je kar tri četrtine vseh prog v Sloveniji enotirnih – in to ravno na linijah, ki so v konici med najbolj obremenjenimi. Iz smeri Kamnika, Dolenjske in Gorenjske proti Ljubljani. V praksi to pomeni – če vlak iz Zasavja zamuja, vlak proti Kamniku pa čaka na potnike za prestop, pojasnjuje direktor potniškega prometa – se ta zamuda lahko razpotegne čez ves dan. Vlaka, ki peljeta vsak v svojo smer, se namreč na celotni dolžini proge lahko srečata le na treh križanjih. "Če en vlak zamuja recimo 10 do 15 minut, se nam ves sistem križanj in obrtja garnitur podre," dodaja Primož Kokalj.

Poleg tega naši vlaki – tudi tisti z oznako hitro – v povprečju peljejo veliko počasneje kot avtomobili. Doktor Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika je kritičen: "Če se primerjamo z Nemčijo ali Avstrijo, tam se tudi poslovni potniki med Dunajem in Gradcem vozijo z javnim prometom," pravi.

Kje vse so pri nas težave in zakaj, torej nocoj v Inšpektorju. Tudi o avtobusnih povezavah bomo seveda govorili ... Tudi o mestnem in primestnem prometu in o nekaterih naravnost bizarnih rešitvah, ki v resnici ne rešujejo ničesar. Ekipa rubrike 24ur Inšpektor je tudi sama preizkusila nekaj relacij s potniškim javnim prometom – vlaki, avtobusi, vozni redi, prestopanja ... videli boste, na kaj je naletela in ugotovila.

Celotni prispevek si lahko ogledate v arhivu Voyo.