Kaos v krožiščih: zakaj vozniki množično delajo napake?

Slovensko cestno omrežje je gosto in raznoliko. Na približno 6000 kilometrih državnih cest je več kot 15.000 križišč in več kot 500 krožišč, skupaj z občinskimi pa jih je še precej več. Krožišča, ki jih pred 30 leti v Sloveniji skoraj nismo poznali, so danes postala ustaljena prometna praksa. Prometna stroka jih praviloma ocenjuje kot varnejša in pretočnejša od klasičnih križišč – a le, če jih vozniki uporabljamo pravilno.

Prav tu se začne težava. Enopasovna krožišča večini voznikov še ne povzročajo večjih težav, precej več zmede pa nastaja pri dvopasovnih in zlasti pri tako imenovanih turbo krožiščih, ki jih je vse več. Ta s fizičnimi ločitvami onemogočajo menjavanje pasov, zato zahtevajo pravilno razvrščanje že pred vstopom. 

Z inštruktorjem varne vožnje smo na terenu opazovali vožnjo voznikov. Večina napak se zgodi ravno zaradi napačnega razumevanja pravil ali slabe postavitve pred krožiščem. Frustracije voznikov in čakanje v kolonah, zlasti v prometnih konicah, pogosto vodijo v zavestne prekrške – in s tem v nevarne situacije.

Poleg krožišč, ki so si med seboj različna, se vozniki, opozarjajo inštruktorji, težje spoprijemajo tudi z zavijanjem v levo in potekom glavne ceste.

Tudi najbolj premišljena prometna ureditev ne more nadomestiti zbranega voznika. Kako pozorni smo v resnici? Kam gledamo med vožnjo? Ali sploh zaznamo prometne znake, druge udeležence in morebitne nevarnosti?

S pomočjo posebnih očal, ki sledijo pogledu voznika, so strokovnjaki analizirali, kako različni motilci vplivajo na zaznavanje v prometu. Rezultati niso presenetljivi, so pa zaskrbljujoči. Nastavljanje navigacije, klimatske naprave ali radijskih postaj že za nekaj sekund odvrne pogled s ceste. Na avtocesti ali v urbanem okolju pa so lahko tri sekunde dovolj, da spregledamo ključno informacijo.

Prometna infrastruktura se danes razvija v smeri tako imenovanih odpuščajočih oziroma predvidljivih cest. Gre za koncept, po katerem je cestni sistem zasnovan tako, da upošteva možnost človeške napake in jo – kolikor je mogoče – ne kaznuje z najhujšimi posledicami. Krožišča namesto križišč, jasnejša signalizacija, fizične ločitve pasov, blažilniki trkov in varnejše ograje.

Toda strokovnjaki opozarjajo: tudi najbolj berljiva infrastruktura ne more preprečiti vseh nesreč. Še posebej nevarne ostajajo vožnje v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti višje, posledice pa pogosto tragične.

24ur Inšpektor tokrat o pasteh prometne signalizacije in infrastrukturi, ki naj bi nam v prihodnje olajšala vožnjo.