Kaotične razmere v zdravstvu – komu to nevzdržno stanje odgovarja

"Zdaj smo v situaciji, ko res mislim, da smo dosegli kritično točko in da, če ne bomo te ladje obrnili danes, potem bomo do te mere načeli javni zdravstveni sistem, da bo ogrožen," pravi Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete.

"Mi opazujemo, kaj se dogaja. Vemo, kakšne so rešitve in jih tudi ponujamo. A na gluha ušesa naletiš pri menedžmentu javnih ustanov in na nivoju politike. Rezultat pa vidite sami," pojasnjuje Dušan Vlahovič, dr. med., vodja Oddelka za urgentno anesteziološko dejavnost UKC LJ.

"Razmere so nesprejemljive, kaotične in človeka navdajajo z veliko zaskrbljenostjo. Ta situacija z družinsko medicino ni od včeraj in je nenormalno, zakaj je tako brutalno eskalirala ravno v teh dneh. Gre za moralno etično vprašanje, gre za to, da so to posebej ranljive skupine, starostniki, otroci, ki so tudi brez družinskega zdravnika," pa pravi prof. dr. Adolf Lukanović, dr. med., z ginekološke klinike UKC LJ.

Opozorila dobrih poznavalcev zdravstvenega sistema so jasna: v slovenskem zdravstvu se že desetletja pogovarjamo o enih in istih težavah, a jih nikdar ne razrešimo in izkoreninimo. Ponavljajo se vedno ene in iste, kot so kadrovsko pomanjkanje, preobremenjenost, iztrošena medicinska oprema, slabi delovni pogoji in preplačila pri nakupu medicinske opreme. Veliko je bilo v preteklosti storjenega, da bi stanje izboljšali, a zdi se, da vsak minister ali ministrica – na funkciji se jih je od osamosvojitve zvrstilo že 21 – vse začne znova. Ena od nekdanjih ministric nam je pokazala obsežen dokument temeljnega zakona v zdravstvu, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga strokovnjaki pisali tri leta, potem pa še lep čas usklajevali z vsemi partnerji in dorekli skorajda vse. A kaj, ko je po menjavi oblasti obležal v predalih ministrstva. Tudi zaradi tega se poraja vprašanje: Komu te ponavljajoče se nevzdržne razmere ustrezajo?

In kaj se medtem dogaja v praksi, v ambulantah družinskih zdravnikov v zdravstvenih domovih? Obiskali smo ZD Škofja Loka, ZD Logatec in ZD Ljubljana, enota Vič-Rudnik.

V zadnjem letu je opazen porast števila oseb brez družinskega zdravnika, potrjujejo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Ob koncu leta 2021 jih je bilo nekaj več kot 78 tisoč, na dan 31. decembra lani pa 99.012. Ob tem pojasnilo: V zadnjih tednih ste pogosto slišali, da je brez osebnega zdravnika okoli 130 tisoč ljudi, a v to številko so vključeni tudi tujci, med katerimi imajo nekateri svojega zdravnika na tujem, ob tem da imajo vsi pravico do zdravnika v Sloveniji. Eden ključnih razlogov za to je leto 2019, ko je minister Aleš Šabeder ugodil zahtevam družinskih zdravnikov in znižal normative za opredeljene bolnike na 1895 glavarinskih količnikov oz. okrog 1500 opredeljenih pacientov. Tisti, ki so delali več, so bili dodatno plačani. Šlo je za še eno gašenje požara, ki pa ga mnogi zdravniki takrat niso videli kot del rešitve. Znižanje glavarinskih količnikov je imelo pomembne posledice. Ko so se zdravniki, ki so imeli več kot dva tisoč pacientov, upokojili ali zapustili javni zdravstveni dom, teh niso v celoti prevzeli novi zdravniki, saj je bil količnik nižji. Vsak tak odhod je torej pomenil, da je brez zdravnika ostalo približno 500 bolnikov. 

Računsko sodišče je medtem v analizi do leta 2019 ugotovilo, da se je število zdravnikov od leta 2012 do 2018 povečalo za 30 odstotkov, s slabih 5.000 na 6.488. Število zdravnikov v postopku specializacije od leta 2008 do 2019 s slabih 1.200 na dobrih 1.700. Za petino se je v populaciji zavarovanih oseb povišalo tudi število starejših nad 65 let ob skoraj nespremenjenem številu prebivalcev. Pa vendar, med mladimi zdravniki je vse manj interesa za specializacijo družinske medicine. Med letoma 2011 in 2022 je bilo razpisanih 1.158 mest za specializacijo iz družinske medicine, zasedenih pa le 730. Več kot tretjina mest je torej ostala nezasedenih. Niti eno leto za specializacijo iz družinske medicine ni bilo več prijav, kot je bilo razpisanih mest.

Aktualni minister bo trenutni problem reševal z nagrajevanjem: 80 evrov neto na uro bo dobil zdravnik, ki bo po svojem rednem delu pregledoval še bolnike, ki nimajo izbranega zdravnika. Je takšen ukrep pravilen? Kaj bo prinesel na dolgi rok? Alarm namreč zvoni že dolgo, časa za sistemske rešitve pa je vse manj.

Celotno oddajo 24UR Inšpektor si lahko ogledate v arhivu VOYO.