V Sloveniji imamo kakovostno marmelado. Ena glavnih napak pri izdelavi marmelad pa je predolgo kuhanje, ki uniči barvo, arome in vitamine. Včasih smo tudi doma kuhali marmelade veliko dlje, da je voda izparela in se marmelada zgostila. Danes imamo za to zgoščevalna sredstva, največ se uporablja pektin. Zato praktično nobene marmelade ni treba kuhati dlje kot eno uro, raje manj.
Zelo pomembno je tudi, da pravočasno poberemo sadje. In če vsega sadja ne moremo takoj predelati, se priporoča zamrzovanje na minus 20 stopinj Celzija, da ne pride do izcejanja soka, fermentacije, mehanskih poškodb ali celo razvoja plesni.
Za izdelavo večjih količin marmelade sadja v Sloveniji enostavno ni dovolj, pojasnjuje Uroš Kavčič, direktor podjetja Uroš&Valentina, ki izdeluje sadne namaze v Vipavski dolini. Cene sadja gredo v nebo med drugim zaradi vsakoletnih pozeb, kar še pred nekaj leti ni bila nenehna težava. Prav zdaj je izrazito skočila cena ribeza, pojasnjuje Kavčič. ''Celo leto je bila cena 10 evrov in pol na kilogram, zdaj je v enem mescu šla na skoraj 16 evrov''. Posledično tudi kakovostne marmelade in kakovostnih sestavin ne morejo biti poceni.
Uradno imamo v Sloveniji sadne namaze, džeme i domače marmelade. Džem je mešanica sladkorjev, sadja, oziroma sadne pulpe, lahko tudi kaše in vode. V džemih mora biti najmanj 35 odstotkov sadja, v ekstra džemih 45 odstotkov, in 60 odstotkov topnih snovi oziroma skupnih sladkorjev. V domači marmeladi 30 odstotkov in v ekstra domači marmeladi pa 45 odstotkov sadnega deleža in 55 odstotkov topnih snovi.
Glede na veljaven pravilnik o kakovosti sadnih džemov in marmelad so marmelade izključno sadni namazi iz citrusov. To je dosegla britanska vlada že konec 70ih let, da je zaščitila svoje proizvajalce pomarančne marmelade.
Sta pa lani evropski parlament in svet eu vendarle sprejela novo direktivo, ki državam omogoča, da dovolijo poimenovanje marmelada tudi namazom iz drugega sadja, kar pomeni, da bi se to lahko v prihodnje spremenilo.
Nekaj marmelad, ki smo jih kupili v trgovinah smo nesli na oceno profesorju živilske tehnologije Rajku Vidrihu, ki je sicer tudi ocenjevalec sadnih namazov. Gre za senzorično analizo, pri kateri ocenjujejo barvo, strukturo oziroma konsistenco, vonj in okus. Profesor Vidrih je analiziral tri jagodne sadne namaze tujih proizvajalcev, treh različnih cenovnih razredov. Kakšni so bili rezultati pa v nocojšnjem 24UR Inšpektor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.