Kdo najbolj izkorišča zelene milijone?

Za družino Kešpret iz Velikega Gabra je zeleni prehod že zdavnaj postal vsakdan. Dva električna avtomobila - s katerima letno prevozijo kar 70 tisoč kilometrov - polnijo z lastno sončno elektrarno na strehi. Stroške so drastično znižali. "Pri temu avtu nekje 5 do 6 tisoč evrov prihranka na leto, pri temu nekje 2.500, ker dela manj kilometrov. Pri dizlu smo bili nekje na 10 evrih na 100 kilometrov. Razlika je jasna," pojasnjuje Matija Kešpret.

Pogoj za tako poceni vožnjo sta lastna hiša in lastna polnilnica. Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez opozarja, da so ljudje v blokih v povsem drugačnem položaju. Če si odvisen od javnih polnilnic, so cene polnjenja precej višje. "Tu nekje govorim na pamet, ampak ne zgrešim veliko, če si kupi subvencionirani električni avto in živi v bloku in polni na javnih polnilnicah, potem 100 kilometrov prevozi za 8 do 11 evrov, če polni na hitrih polnilnicah plača 12 evrov. Čisto druga slika. In če tanka dizel, potem prevozi za 8 evrov. Očitno gre svet v smer, da 100 kilometrov ne bomo več prevozili vsi za isti znesek."

Država je prek Borzena v dveh letih razdelila 63 milijonov in pol evrov ter tako subvencionirala nakup prek 11.400 vozil. Večino denarja, dobrih 41 milijonov, so dobili posamezniki. Največ subvencij je država izplačala za nova vozila do 35 tisoč evrov, ki so prinesla najvišje spodbude. Tistih najdražjih - nad 45 tisoč evrov - je bilo le nekaj odstotkov.

Da so državne spodbude ključne tudi za večstanovanjske stavbe, kaže primer soseske na Bilečanski ulici v Ljubljani. Stanovalci so za celovito prenovo fasade odšteli okrog 450.000 evrov, Eko sklad jim je povrnil 55.000 evrov, pojasnjuje eden izmed ključnih pobudnikov prenove Goran Žarić. "Od leta 2007 2008 smo postopoma prenavljali različne stvari. Potem je bila leta 2016/17 na vrsti fasada in stavbno pohištvo. Praktično vse stvari, ki so bile dotrajane po štiridesetih in petdesetih letih, smo sanirali."

Prenova se jim pozna tako pozimi – ko so stroški ogrevanja padli za četrtino – kot poleti, saj se stene več ne pregrevajo. Kljub temu pa brez klimatskih naprav v vročih mesecih skoraj ne gre več, predvsem pri starejših. Goranu se je mesečni račun za elektriko zaradi hlajenja v najbolj vročih mesecih povečal za več kot dvajset odstotkov. Konkretno: s 44,5 evra v maju na 54,5 evra v juniju.

Vročinski valovi najbolj ogrožajo socialno najšibkejše. Energetski svetovalec Damjan Hohnec iz mreže ENSVET, ki deluje v okviru Eko sklada, vsakodnevno obiskuje slovenske domove na terenu in opisuje težke razmere. "Recimo, da imamo plesen, vlago, puščanje strehe, tudi netopirje sem videl v stavbi. Včasih se grejejo majhne peči, samo na eno sobo ogrevajo. Ko se enkrat to sanira, da pridejo na tisti minimum, ki je potreben za življenje. Nenazadnje pa na koncu tudi se zmanjšajo stroški ogrevanja."

V Evropi zaradi vročinskih valov vsako leto umre več tisoč ljudi, samo letos že prek 10 tisoč. Kot izpostavlja dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere, so najbolj ogrožene starejše ženske, ki živijo v bloku. "To je ena glavna skupina energetsko revnih, si ne morejo privoščiti klimatske naprave in potem umrejo prezgodaj."

Preko Eko sklada lahko tisti v najtežjih socialnih stiskah za nujne sanacije stavb prejmejo celo stoodstotno subvencijo. To pomeni, da za izvedene ukrepe ne potrebujejo lastnih finančnih sredstev. Kaj Eko sklad nudi socialno najšibkejšim in koliko lahko konkretno dobijo? Eko sklad krije stroške za toplotno izolacijo, zamenjavo oken, vrat, vgradnjo lokalnega prezračevanja, zamenjavo starih kurilnih naprav.

Danes lahko gospodinjstvo za celovito energetsko prenovo svoje hiše ali stanovanja prejme do 18.000 evrov nepovratnih sredstev. Ta znesek v celoti pokrije stroške materiala in dela. Posebna pravila veljajo za tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah: ko se etažni lastniki v bloku odločijo za skupno obnovo fasade ali strehe, Eko sklad socialno ogroženim prebivalcem njihov pripadajoči delež stroška v celoti krije neposredno, kar pomeni, da jim za prenovo bloka ni treba prispevati lastnih prihrankov.

Dr. Tomi Medved s Fakultete za elektrotehniko kljub izzivom poudarja, da se investicija v samooskrbo dolgoročno še vedno splača. "Če vam nekdo danes ponudi 200 evrov večjo plačo, bo teh 200 evrov čez 20 let zaradi inflacije vredno mogoče samo 20 do 50. Na drugi strani, če v tem trenutku naredite investicijo in prihranite 200 evrov v tem letu, boste čez 20 let prihranili najverjetneje 400 do 500 evrov zaradi tega, ker stroški energije vedno naraščajo in potem posledično je vaš prihranek večji."

Slovenija je na področju sončne energije naredila velik preskok. Med letoma 2021 in 2025 smo doživeli razcvet sončnih elektrarn, saj se je njihovo število pri gospodinjstvih povečalo za več kot štirikrat, na skoraj 59 tisoč. "Po ukinitvi net meteringa so se seveda inštalacije ustavile skoraj totalno, vendar se je z novimi subvencijami za kombinacijo sončne elektrarne in baterij zadeva zopet oživela oziroma se oživlja."

In koliko je bilo subvencij za sončne elektrarne? Pod staro shemo letnih neto meritev je Borzen v treh letih izplačal subvencije za 13.225 elektrarn v skupni višini 12,8 milijona evrov. Pri novih subvencijah za naprave brez letnih neto meritev so izplačali za 1.350 elektrarn. Izplačali so tudi subvencije za 474 električnih hranilnikov.

Matija Kešpret, ki je svojo elektrarno postavil pod starimi pogoji, pojasnjuje, da se mu je 20.000 evrov vredna investicija - po odšteti subvenciji - povrnila v petih letih. "Danes imamo praktično brezplačno elektriko, s katero ogrevamo 270 kvadratnih metrov veliko hišo, jo poleti hladimo in hkrati polnimo dve vozili."

Zelene barve in obljube na embalažah pogosto ustvarjajo lažen vtis, da kupujemo okolju prijazen izdelek. Temu pravimo zeleno zavajanje. Eva Frass, direktorica naročnikov pri Pristopu, opozarja, da je zeleno zavajanje postalo izjemno prefinjeno in deluje kot večglava pošast. "Zeleno zavajanje je zavajanje potrošnikov o tem, kako zelo trajnosten je nek produkt, storitev ali podjetje. Koliko dejansko blagovnih znamk trdi, da ima oblačila iz organskega bombaža, na koncu ga ima samo nekje 10 oz. 15 % v samem oblačilu."

In največja past zelenega zavajanja? "Zeleno zavajanje je pripeljalo do tega, da potrošnik ne zaupa trajnostnim praksam." Eva Frass izpostavlja tudi nov trend, ki se imenuje greenhushing oziroma zeleno prikrivanje. "To pomeni, da minimalno komunicirajo neke trajnostne dosežke, prizadevanja, investicije ali jih pa celo prikrivajo zaradi tega, da bi se podjetja izognila bolj podrobnemu pregledu. To pomeni, da oni še vedno vlagajo v razogljičenje, ampak dejansko tega ne komunicirajo zaradi političnih in javnih pritiskov."

Konec septembra v veljavo stopa nova evropska direktiva, ki naj bi naredila konec splošnim trditvam brez dokazov.

Za celotno zeleno preobrazbo bo država v treh letih samo iz podnebnega sklada namenila 830 milijonov evrov. Glavnina denarja - 375 milijonov - za trajnostno mobilnost, nato za razogljičenje gospodarstva, za energetsko prenovo stavb in zmanjševanje energetske revščine, za obnovljive vire energije in prilagajanje na podnebne spremembe.

V slabih dveh letih je bilo - po podatkih ministrstva za infrastrukturo - izplačanih dobrih 170 milijonov evrov, od tega je šel levji delež - 74 milijonov - za krepitev elektroenergetskega omrežja.

Ključno vprašanje: se zeleni prehod spreminja v zlato jamo za izbrane? Sonnenschein poudarja, da okoljske dajatve, če upoštevamo inflacijo, danes niso višje kot pred dvajsetimi leti ob vstopu v Evropsko unijo. Rekordni zaslužki, ocenjuje Sonnenschein, ležijo drugje. "Če gledamo profite trgovcev z naftnimi derivati, imajo rekordne dobičke in tukaj mislim, da je večja težava kot na zelenem delu gospodarstva."

Pet elektrodistribucijskih podjetij pa bo svojim lastnikom čez poletje razdelilo več kot 16 milijonov evrov dividend. Resda so ista podjetja lani v omrežje vložila preko 160 milijonov evrov.