Kdo služi z naravnimi vrednotami?

S Postojnsko jamo, eno največjih in najbolj obiskanih kraških znamenitosti v Evropi, za trimilijonsko koncesijo – kot večinski lastnik družbe Postojnska jama, d. d. – upravlja Marjan Batagelj. "Morda si nekdo predstavlja, da je upravljanje Postojnske jame zgolj to, da imaš en kiosk, kjer prodajaš vstopnice, ampak upravljanje je 200-letna tradicija."

Koncesijo za Postojnsko jamo je leta 2008 dobil Istrabenz oziroma družba Turizem Kras. Ko je Istrabenz končal v stečaju, je bila jama naprodaj. Kupilo jo je podjetje Batagelj & Co. in s tem dobilo 20-letno koncesijo. Četrtinska lastnica družbe Postojnska jama, d. d. je občina Postojna. "Čisto vse je bilo propadajoče, od hotela do trgovinske dejavnosti. Most se je skoraj podiral. Predvsem sem gledal skozi naravno vrednoto, ki jo lahko razvijemo v tisto, kar je včasih že bila. Osmo čudo sveta. In zdaj imamo problem zato, ker smo uspešni," o svoji viziji pripoveduje Marjan Batagelj.

Koncesija je od samega začetka nespremenjena. Navzgor je namreč omejena na tri milijone. Lani so sicer na račun rabe naravne vrednote Postojnskega jamskega sistema in Predjamskega jamskega sistema, kar je osnova za izračun koncesije, imeli 19,6 milijona prihodkov.

Kam so šli koncesijski milijoni? Lani je Občina Postojna prejela 1,4 milijona, Pivka 540,7 tisoč, država 19.500. Preostali milijon pa je šel za naložbe v jamo – za ureditev promenade, železniško infrastrukturo in elektroinštalacije. Občina Postojna z milijonom in pol koncesijskega denarja ni zadovoljna. Župan Igor Marentič opozarja, da so v času epidemije ostali celo brez centa. "Je popolnoma enaka že skoraj 15, 16 let. In logično je, da nismo zadovoljni. Koncesija bi bila lahko procentualno predpisana glede na dobiček. Denar je bil ustvarjen v Postojni, zato je pošteno, da ta denar ostane doma in da se z njim lajša življenje domačinom."

Visoke vstopnine, takse, parkirnine, ki se brez nadzora zaračunavajo za ogled naravnih vrednot. Porabljen denar naj bi se porabljal netransparentno. To so očitki ministrstva za naravne vire in povod, da spreminjajo Zakon o ohranjanju narave. Na teren je ministrstvo poslalo tudi inšpekcijo, ki je najprej prepovedala zaračunavanje vstopnin za sotesko Vintgar, naknadno za slap Savica in Mostnico. Postopek zdaj – v primeru soteske – rešuje ministrstvo. Inšpekcijski postopek za korita še poteka.

Na drugi strani se trenutni skrbniki naravnih vrednot, med njimi Bojan Traven, direktor Soteske Vintgar, hčerinske družbe Turističnega društva Gorje, sprašujejo, zakaj državo ravno zdaj zanimajo naravne vrednote. "Nihče ni nič skrbel vsa ta desetletja, razen nas prebivalcev, ki tukaj živimo. Ker to delamo dobro, smo začeli tudi s tem služiti denar. Vse to me spominja na to, kar smo v naši državi že tolikokrat videli, da seveda nekdo 'zavoha' denar. Najprej se vzpostavi tako imenovana 'fama' okrog nacionalnega interesa, da mora biti vse skupaj brezplačno, potem se vse skupaj nacionalizira, konsolidira in odproda."

S spremembo zakona želi ministrstvo narediti red pri upravljanju z naravnimi vrednotami, a že pred sprejemom zbuja pomisleke. "Ta novela je na začetku prišla kot nek slon v trgovino s porcelanom. Želela je urejati neurejena stanja, a hkrati tvegala, da se poruši vse, kar že dobro deluje," pojasnjuje tolminski župan Alen Červ.

Bo soteska Vintgar ostala v rokah Turističnega društva Gorje, ki ga vodi nekdanji zdravstveni minister Janez Poklukar? Javni zavod TNP je namreč julija objavil razpis za skrbniško pogodbo za upravljanje soteske. Prijavili sta se Občina Gorje in Turistično društvo Gorje oz. njegova hčerinska družba Soteska Vintgar. Ker postopek še traja, ga župan občine Gorje Peter Torkar in direktor zavoda TNP Tit Potočnik ne komentirata. Zavrnila sta tudi nastop pred kamero.

Ključna sprememba? Ministrstvo želi presekati dolgoletno prakso upravljanja in pobiranja vstopnin. Po novem bo z naravnimi vrednotami znotraj nacionalnega parka upravljal Javni zavod TNP. Prek skrbniških pogodb za posamezno naravno vrednoto. "Naravne vrednote znotraj TNP, kot je Soteska Vintgar, imajo značaj javnega dobra. To pomeni, da ne morejo biti predmet izkoriščanja. Naravne vrednote in lepote narave so skupna dediščina vseh državljank in državljanov in morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji. V interesu vseh je vzpostavitev zakonitega stanja upravljanja na celotnem območju TNP," so nam pisno pojasnili z ministrstva za naravne vire. Pred našo kamero niso želeli stopiti.

Bo sprememba zakona končno prinesla red in naravne vrednote združila pod eno streho ali bo storila ravno obratno – odprla vrata zasebnim interesom? "Na javni razpis bi se lahko z ugodnejšo ponudbo prijavile zasebne družbe. Da ne bi prišlo do nekega divjega privatiziranja naravnih vrednot s strani koncesionarjev, ki bi kasneje zasledovali le dobiček," opozarja Červ.

In v času, ko se dogovarjajo, kako bo TNP prevzel skrbništvo nad milijoni iz prodaje vstopnic za naravne vrednote, je že objavljen razpis za direktorja TNP. Aktualnemu direktorju Titu Potočniku, ki pred naše kamere ni želel stopiti, se namreč izteka štiriletni mandat. Sicer je njegovemu imenovanju pred štirimi leti nasprotovalo več kot 30 okoljskih nevladnih organizacij. Očitale so mu, da gre za politično kadrovanje. Takrat je v času Janševe vlade okoljsko ministrstvo vodil Andrej Vizjak. Za pozicijo direktorja TNP-ja se potegujejo štirje kandidati, med njimi dva člana vladajoče stranke Svoboda – torej aktualni direktor Tit Potočnik in poslanec Uroš Brežan, sicer nekdanji okoljski minister in nekdanji župan Tolmina.