"Potrebujem 30 evrov za tablete za bolno hči," pravi gospod, ki pravi, da prihaja s Poljske. Drug moški mi pokaže slike in razlaga o hudi operaciji, ki jo je prestal. Romunka me nagovori, naj prispevam za zdravila: "Nimam zdravstvenega zavarovanja, potrebujem inzulin."
Zgodbe so si pogosto presenetljivo podobne. Prav tako ljudje, ki jih pripovedujejo. Prihajajo iz različnih držav, med seboj se srečujejo, izmenjujejo lokacije in po več urah beračenja odidejo v isto smer. Naključje ali del organiziranega sistema?
Kdo v resnici pobere denar, ki ga prispevate beraču?
"Brezdomstvo je najnižja točka revščine, v kateri se lahko znajdeš," pravi Hana Košan iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.
Med ljudmi, ki prosijo za denar, so brezdomci, invalidi, odvisniki in posamezniki, ki jim življenje ni prizanašalo. So pa tudi takšni, ki invalidnost ali bolezen le zaigrajo, da bi lažje izvabili sočutje mimoidočih. Tudi tisti, ki so lahko žrtve prisilnega beračenja – ene najmanj vidnih oblik trgovine z ljudmi.
Kako prepoznati znake, da nekdo morda berači pod prisilo? Zakaj nekateri vztrajno zavračajo ponujeno pomoč? In kaj se zgodi z denarjem, ki ga zberejo? "Njihova naloga je, da zberejo denar in ga izročijo naprej," pravi Manca Raušl, podpredsednica društva Ključ, centra za boj proti trgovanju z ljudmi.
Trgovina z ljudmi, ki jo težko dokažejo
Policija priznava, da je prisilno beračenje zelo težko dokazovati. Žrtve pogosto molčijo, storilci pa delujejo prikrito. "Ko je zaslužek dovolj velik, se vsi premaknejo bodisi v drugo mesto bodisi v drugo državo," pojasnjuje Uroš Türk s Policijske postaje Ljubljana Center.
V društvih, ki pomagajo brezdomcem in žrtvam trgovine z ljudmi, opozarjajo, da številni primeri nikoli ne pridejo do uradnih statistik.
Ekipa 24UR Inšpektor je več tednov spremljala dogajanje na ljubljanskih ulicah. Opazovali smo ljudi, ki vsak dan beračijo na istih mestih, spremljali njihove poti po koncu "delovnika" in preverjali, kaj o tem vedo policija, društva za pomoč brezdomcem ter organizacije, ki se ukvarjajo z bojem proti trgovini z ljudmi. V prispevku razkrivamo tudi, kako invalidi za vogalom, ko je manj mimoidočih, nenadoma lahkotno shodijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.