Kje vse bodo parkomati med bloki?

Marsikateri Ljubljančan se zvečer ali po službi vozi v krogih okoli svojega stanovanja in išče parkirno mesto. Cena dovolilnice – 100 evrov na leto stane – ni problem, če bi le zagotavljala parkirno mesto, in marsikdo se počuti zapostavljenega v odnosu do obiskovalcev in turistov.

V Celju nekatere prebivalce razburjajo cene v strogem središču mesta, na enem parkirišču stanejo celo 300 evrov na leto za prvi avto in 450 evrov za drugi avto. Prav tako se nekateri težko navajajo na to, da je osrednje parkirišče v centru zdaj v modri coni.

Vožnja v štajersko prestolnico je izziv že zaradi nenehnih zastojev na štajerski avtocesti. Parkiranje v središču Maribora pa bo kmalu še bolj težavno, kot je že sedaj, obeta se namreč prenova Gregorčičeve ulice, Trga generala Maistra in sosednjih ulic. Težave so s parkiranjem okoli UKC Maribor, pa tudi v nekaterih spalnih naseljih.

Slovenci smo izjemno navezani na svoje avtomobile, imamo jih vedno več in desetletja se je sistemsko delalo na vse udobnejši mobilnosti z avtomobili. Zdaj pa imamo velike težave. Ljudje smo se tem pogojem enostavno prilagodili, naše navade so se utrdile – strokovnjaki govorijo celo o odvisnosti od avtomobila, pojasnjuje sociologinja z Inštituta za politike prostora Ipop Petra Očkerl.

"Torej, po eni strani, da je ta navada tako močna, da vedno izberemo avtomobil, čeprav imamo morda druge možnosti. Po drugi strani pa seveda, da so območja v Sloveniji, kjer v bistvu alternative ni in so ljudje res odvisni od avtomobila."

Poleg tega smo zaradi zgodovinskih dejavnikov navezani tudi na koncept lastništva avtomobila. "Seveda naša mesta, naš prostor ni prilagojen na toliko avtomobilov in tudi nemogoče ga je prilagoditi. Torej, če želimo vsi dostopati do vsakdanjih ciljev hitro, zanesljivo in v nekem razumnem času, to enostavno ne bo šlo z avtomobilom. Prostora je premalo, avtomobilov pa preveč," pojasnjuje sociologinja. "V Mariboru imamo nekje 530 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, in če govorimo o absolutnih številkah, je to skoraj 61.000 avtomobilov."

V zadnjih letih je prav možnost parkiranja eden ključnih dejavnikov tako pri nakupu kot pri najemu stanovanja, pojasnjuje nepremičninski posrednik Roman Lesjak. "Če bi moral to postaviti v kontekst vrednosti, recimo, je v nekaterih primerih lahko parkirišče vredno celo več kot 10 odstotkov celotne skupne vrednosti samega stanovanja."

V terasastih blokih v Kosezah lahko cena garaže doseže celo 40 ali 50 tisoč evrov, pravi. "Tako da če je stanovanje vredno 300.000 evrov, neko starejše, dvosobno, rabljeno, pa garaža petdeset, ugotovimo, da je vrednost garaže precejšnja. Recimo, če se osredotočim na najem, lahko najemnine za garažo dosegajo tudi 200 evrov na mesec."

Širitev plačljivih con se obeta praktično v vseh večjih mestih, to samo po sebi ni tako problematično. Problem je v tem, da pred tem pogosto ni poskrbljeno za alternativne možnosti mobilnosti, javni prevoz praviloma zaostaja v razvoju in zaenkrat še ni časovno primerljiv. V vseh treh mestih pristojni zagotavljajo, da se težave rešujejo in da se bo sčasoma vse uredilo.

Prostora je, kolikor ga je, če bomo želeli bolj urejena mesta, se bomo morali navaditi na to, da ne bomo mogli z avtom od vrat do vrat in da brezplačnega parkiranja v mestih pač ne bo. Odločevalci pa bodo morali pravočasno poskrbeti za realne alternative in izboljšati javni prevoz.