Kmalu slovensko meso iz laboratorija?

Zdravo prehranjevanje ni nobeno kompliciranje. Skrajnosti niso potrebne, prav tako ne popolno odrekanje priboljškom, pravi vodja izobraževanj o prehrani in zdravem življenjskem slogu na Inštitutu za nutricionistiko, doktorica Živa Lavriša. ''Pozorni pa bodimo predvsem na to, kakšna je glavnina naše prehrane. Kaj mi jemo v službi za kosilo, a do štirih ničesar ne pojemo, kaj damo otroku za malico, kaj je za večerjo, a otrok vsak dan je sladkarije, a mi jemo vsak dan sladkarije, to so tiste zadeve.''

Močno nam primanjkuje vlaknin, kažejo raziskave. Več kot polovica (55,6 odstotka) Slovenk in Slovencev se prehranjuje pretežno nezdravo. Pojemo preveč kalorij, kar je povezano s prevelikim vnosom maščob, veliko premalo pa pojemo zelenjave in sadja, pojasnjuje vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za nutricionistiko doktor Igor Pravst. ''Še posebej zelenjave in na koncu je to povezano s prenizkim vnosom prehranske vlaknine. te pojemo le približno 22 gramov na dan, priporočeno pa bi je bilo vsaj 30 gramov.''

Občutek, da vse več ljudi prešteva beljakovine, ne vara. V ZDA je lani povečalo vnos beljakovin kar 71 odstotkov ljudi, v Veliki Britaniji se je povpraševanje po visokobeljakovinski hrani več kot podvojilo. Kar izkorišča industrija in kar vse po vrsti oglašuje kot beljakovinsko bogato hrano.

Vse bolj se razvija nutrigenomika, znanost, ki povezuje človekov genom s prehrano in na tej osnovi oblikuje povsem individualizirana prehranska priporočila. Vendar zgolj sledenje nekim prehranskim načrtom ponavadi ni učinkovito, ker težko vzdržujemo takšne načine prehranjevanja. Nekdo nam predpiše, da moramo jesti nekaj določenega, pa potem tega v trgovini ne dobimo in smo kar naenkrat izgubljeni. Če seveda ne razumemo principov sestave živil.

V Evropi beležimo predvsem rast povpraševanja po beljakovinah rastlinskega izvora. Podjetje Narayan je hitrorastoče živilsko podjetje, ki od začetka prisega na povsem rastlinsko hrano. Lani so imeli že 30 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 50 odstotkov več kot pred tremi leti. Največ prodajo kokosovega olja. Gre jim tako dobro, da načrtujejo tudi vstop na ameriško borzo, pravi strateški direktor v podjetju Žiga Vraničar.

''V Evropi se približno 42 odstotkov ljudi deklarira kot fleksatarijancev, se pravi uporabnikov, ki dejansko pač menjajo meso za neke rastlinske proizvode, tako da vidimo, da gre pač trend v to smer,'' pravi.

Slovensko podjetje Bevo je s svojo znamko Juicy Marbles pred nekaj leti poskrbelo za pravo revolucijo na trgu hrane rastlinskega izvora. In še vedno jim gre zelo dobro, razvijajo vedno nove produkte, se pa morajo tudi nenehno prilagajati trgu.

Potrošniki danes namreč še bolj gledamo na sestavine, pojasnjuje direktor podjetja Tilen Travnik. ''Težijo k temu, da je seznam teh sestavin čim krajši, pa tudi da so na njem samo stvari, ki jih prepoznajo oziroma ki jih poznajo.''

Ena od alternativ poleg rastlinskih nadomestkov živalskih beljakovin, ki se razvija tudi v Sloveniji, je gojenje mesa v laboratoriju. V podjetju Tech4Meat so z raziskavami začeli v začetku lanskega leta, konec letošnjega leta pa načrtujejo predstavitev prvega prototipa, pravi izvršna direktorica podjetja Katja Križman.

''V bistvu je to pravo meso, pač končni produkt je enak, zdaj razlika je, da na konvencionalni način imamo vzrejo živali, zakol živali in izdelek. Tukaj pa se vzame celico iz živali in se potem to celico vzgoji v nekih nadzorovanih pogojih znotraj laboratorija in spet imamo na koncu enak izdelek, ki je biološko, kemijsko in nutricionistično enak, kot je v mesu.''

Kdaj bi lahko bilo takšno meso na voljo v trgovinah, bo odvisno od Evropske agencije za varnost hrane. Trenutno že obravnava vlogo francoskega podjetja in ta primer bo pokazal, koliko časa takšna stvar traja. Katja Križman meni, da bi se lahko v štirih do šestih letih njihovo kultivirano meso že prodajalo, ni pa nujno, da prav v Sloveniji.