Ko se začne puberteta ...

Ko otroci vstopijo v puberteto, se spremeni marsikaj. Za 24UR Inšpektor trije devetošolci – Lan, Aurora in Marko – pripovedujejo o mozoljih, spremembi glasu, višini. Fizične spremembe so najbolj očitne, najbolj vidne, za marsikoga tudi najbolj moteče. A to je le en del drugačnosti, ki jo prinese puberteta. Drugi del, tisti, ki starše praviloma bolj spravlja ob živce, so spremembe, ki se zgodijo v možganih, v vedenju najstnikov, ki se kar naenkrat iz poslušnih in ubogljivih otrok prelevijo v svojeglave upornike.

Upornica z veliko začetnico je bila Pavla Izabela Novak, danes 21-letna študentka finančne matematike. Skupaj z mamo – filozofinjo, založnico in ljubiteljsko kuharico – Valentino Smej Novak sta obujali spomine na to viharno obdobje, na katerega je – pravita obe – bolj zabavno gledati s časovno distanco. "Več se kregaš, hočeš uveljaviti svojo voljo, nekako sem vesela, da mi ni vedno uspelo uveljaviti svoje volje, da sem tudi poslušala starše," pravi Pavla. Valentina dodaja: "Oboji gremo v tem času, ko so otroci v puberteti, skozi eno zahtevno obdobje. Seveda otroci mislijo, da se svet vrti okoli njih in da so prihodnost, kar je seveda res. Starši pa smo tudi že nekaj doživeli in bi radi še kaj doživeli. In potem so tu še generacijski prepadi. Sam sebi se zdiš mlad, tistim, ki rastejo, se zdiš pa fosil."

Čas je, da se starši naslonijo nazaj in uživajo v razgledu 

O generacijskem prepadu, razlikah med generacijami, govori tudi Ivana Gradišnik, ustanoviteljica Familylaba, ki že 15 let nudi podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti. Puberteta je ključno obdobje v razvoju človeka, poudarja in obtem opozarja: "Mislim, da se dela velika krivica najstnikom, mladostnikom, ker se njihovo vedenje oziroma zunanji izraz vedenja obsoja skozi prizmo hormonov. Zamahnemo z roko in rečemo: ah, puberteta."

Otrok oziroma mladostnikov v adolescenci ne jemljemo resno, čeprav je to doba avtonomije, obdobje, ko ima najstnik priložnost poiskati pravega sebe in se mu, kar se da, približati. "Starši smo 11, 12, 13, 14 let dan in noč vlagali v svoje otroke, si prizadevali z vzgojnimi manevri, poudarjali svoje vrednote, vzorce, način življenja. In zdaj je čas, da se naslonimo nazaj in pustimo otrokom manevrski prostor in čas, da pretehtajo. Naloga staršev pa je, da se naslonijo nazaj in uživajo v razgledu. In da se, ker tudi starši pridejo v novo življenjsko obdobje, posvetijo spet drug drugemu."

Kdaj nastopi puberteta? Kaj se zgodi v telesu deklic in dečkov? 
Začetek in potek pubertete je vedno odvisen od beljakovinskega vnosa posameznika. Če je beljakovinski vnos visok, potem puberteta nastopi nekoliko prej, pojasnjuje prof. dr. Tadej Battelino s Pediatrične klinike, UKC Ljubljana. V okoljih, kjer je prisotna lakota ali pomanjkanje beljakovin zaradi neprimerne prehrane, česar je vse več tudi pri nas, pa se zgodi, da puberteta nastopi kasneje. A za veliko večino velja: dekleta začnejo puberteto dve leti pred fanti, zato so tudi nižja. "Pri dekletih v našem okolju mislimo, da je puberteta, ki se začne pri devetih letih, fiziološka in običajno traja dobri dve leti. Se pravi, če začneš pri devetih, se menarha, prva menstruacija, pojavi pri približno enajstih letih. Pri fantih pa se puberteta začne dve leti kasneje, začetek je okoli 10., 11. leta in traja malce dlje, do 13., 14. leta."

V žlezi hipofizi, v sredini glave pod možgani, se zbudi ritmovnik. Pulzno se začnejo izločati hormoni, ki spodbujajo žlezo hipofizo, da začne izločati gonadotropne hormone v pulzih. To izločanje spodbudi žlezi – pri deklicah jajčnik, pri dečkih pa testis oziroma modo – da začneta izločati spolne hormone, estrogen oziroma testosteron. "Na zunaj vidimo to pri dekletih vedno kot rast dojk, to je dogodek za vsako deklico, včasih malo boli, vendar to ni nevarno. Pri fantkih pa to vidimo kot povečanje testisov, ki se merijo v mililitrih. In ko se povečajo čez tri mililitre, vemo, da je prišlo do začetka pubertetnega razvoja," še razlaga prof. dr. Battelino. Zgodi se tudi poraščenost, ki – pozor – pri deklicah ni neposredno povezana z adolescenco, saj je odvisna od ledvične žleze. Pogosto se namreč zgodi, da starši pri hčerah zgodaj opazijo denimo sramne dlake, a to ne pomeni nujno pubertete. Medtem ko pri dečkih velja: poraščenost je posledica pubertete.

Nekateri v spolnosti počnejo stvari, na katere niso pripravljeni 

V puberteti se začne tudi spolno dozorevanje. In to je zahteven del odraščanja, pravijo Aurora, Lan in Marko. "Nimamo dovolj informacij o spolnosti," pravi slednji. Aurora in Lan pa: "Če nas kaj zanima, si pogledamo na spletu." Želijo si biti bolj informirani, bolj ozaveščeni. Tudi njihova šolska psihologinja z OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani Katja Malavašič Senica meni, da bi šolski kurikulum morali obogatiti s spolno vzgojo: "Pri uri biologije to nekaj časa obravnavajo, imamo tudi različne delavnice na to temo, pa tudi pri meni so vedno dobrodošli, če jih kaj zanima. A mislim, da bi morali sistematično na tem delati, ker vem, da počnejo različne stvari, za katere niso pripravljeni."
Nekateri se o spolnosti ne pogovarjajo s starši, ker jim je nerodno. Pogovor z vrstniki pa pogosto da izkrivljeno podobo o doživljanju spolnih odnosov, o tem, kaj pomeni zdrava spolnost. Mladi zato vse pogosteje eksperimentirajo, zato velja: o spolnosti jih je treba ozaveščati, več ko se o njej pogovarjajo z odraslimi, bolj premišljen je njihov prvi spolni odnos. V Sloveniji ima približno polovica mladih prvi spolni odnos pred 17. letom starosti, polovica pa kasneje. V raziskavi NIJZ ugotavljajo še, da mladi, ki se v spolnost podajo prezgodaj zaradi radovednosti ali naključja, z napačno osebo, pod pritiskom drugih ali pod vplivom alkohola ali drugih drog, to kasneje pogosto obžalujejo.

Posledice najstrožjih ukrepov 

Koronski leti sta mnoge šolarje in dijake močno zaznamovali. "Nisem še videla generacije, ki bi ji bilo težje," pravi Ivana Gradišnik. Pritiski so prehudi, pogosto tudi od staršev, ki otrokom govorijo, naj stisnejo. Na drugi strani imamo tudi starše, ki od svojih otrok zahtevajo premalo, pa opozarja dr. Bernarda Dobnik Renko iz ljubljanskega Svetovalnega centra. Najti je treba srednjo pot, noben ekstrem ni dober, ker lahko vodi v še hujše stiske.
In katera mladostniška vedenja so tista, ki kličejo po ukrepanju? Kdaj morajo v tem viharniškem obdobju zazvoniti alarmi? "V tej starosti so pogosta velika nihanja v razpoloženju, slabša kontrola vedenja, izbruhi, iskanje svoje identitete, stiske na področju samopodobe in to je po eni strani del normalnega odraščanja. Vsaka težava še ni motnja ali pa diagnoza," pojasnjuje dr. Bernarda Dobnik Renko. 

Pomoč danes išče več kot 50 odstotkov več otrok in mladostnikov kot pred epidemijo. Največ je mladostnikov ob koncu osnovne šole in v srednji šoli, več je deklet kot fantov. Zakaj? Zakaj pri nekaterih puberteta nastopi prezgodaj ali prepozno? In kaj otrokom in staršem še svetujejo naši sogovorniki?

Prispevek si lahko v celoti ogledate na VOYO.