Koliko dražja bo hrana?

Letos smo bili priča spomladanski suši, poletni suši in visokim vročinam. Ko se ta dva pojava združita, postaneta resnično nevarna, saj celotna zelena Slovenija takrat močno evapotranspirira, pojasnjuje dr. Primož Banovec iz Vodno gospodarskega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Gre za proces prehoda vode s površine tal in iz rastlin v ozračje.

''Potem pa, ko se začnemo spraševati, kje pa voda za nas, za ostale rabe, za kmetijstvo, za industrijo, za energetiko, takrat pa seveda ugotavljamo, da potrebujemo sezonsko velike sezonske rezerve ali pa da jih bomo s podnebnimi spremembami še več potrebovali.''

Po količini padavin imamo sicer v Sloveniji veliko vode, vedno smo je imeli in to nas je na nek način uspavalo, pravi dr. Banovec. Nismo šli po poti nekaterih mediteransik držav, ki so zaradi sezonskih suš že pred časom šle v akumulacijo padavinskih voda.

''Tisto, kar je skoraj srhljivo, je, da se nekatere države pripravljajo v Evropi na dvoletno sušo. Mi jo imamo zdaj šele eno leto, pa je že pravzaprav hudo.''

Da bi rešili, kar se rešiti da, kmetijske svetovalke in svetovalci kmetom pomagajo določiti pravi trenutek za spravilo koruze, ki je preživela. Nenehno so na terenu, pridelovalci pa lahko prinesejo primerke svoje koruze tudi na posebne delavnice, pravi Jasmina Slatnar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.

Kako bo naslednje leto, je v veliki meri odvisno od letošnje jeseni. Ali bo mogoče dosejati krmo in ostale pridelke in s tem nekako rešili razmere za naslednjo pomlad? Če bo preveč padavin, celo poplave, to ne bo mogoče.

''Se bo res treba maksimalno prilagoditi in z vsemi ukrepi iti na polno. Ker če ne, se bo ta kriza povlekla in s tem, ko pade prireja, se temu primerno tudi povišajo cene. In to vpliva generalno, ne samo na kmete, ampak seveda na celotno populacijo.''

 Letošnja ekstremna vročina in suša po celi Evropi ter visoki stroški energije in gnojil bodo že letos za več kot 11 odstotkov dvignili svetovne cene hrane. Naslednje leto pa še za slabih 5 odstotkov ugotavljajo v družbi Oxford Economics. Najbolj bodo na udaru žito, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki.

Koliko bodo cene zraste pri nas, še ni mogoče napovedati, zagotovo pa se bodo dvignile. Vendar še ne takoj, pojasnjuje agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič. ''Pri večini prehranskih proizvodov se višja cena surovine kot je recimo mleko, na prodajni ceni jogurta pozna čez 4 do 6 mesecev, ampak v štirih do šestih mesecih se lahko zgodi še cel kup drugih stvari, ki bodo vplivale na stroške.''

Eno so tehnološke rešitve, kakršne svetujejo kmetijski svetovalci, zato je zelo pomembno, da jim kmetje prisluhnejo. Druga stvar pa je razpršitev prodajnih poti in proizvodnje. Potem pa širše – vzpostavitev močnejših zadružnih sistemov ali podjetij, ki svoj brend temeljijo na domačem produktu, vse skupaj pa je treba utrditi, tveganja pa razpršiti z dolgoročnejšimi pogodbami. Za kar so potrebni stabilna cena vode, elektrike, gnojil, krmil in drugih surovin.

In nenazadnje tudi potrošniki se moramo zavedati, da če le lahko, izbiramo slovensko, ne pa zgolj najcenejše. Seveda obstaja del ljudi, ki si tega res ne more privoščiti. Za mnoge pa je to le stvar prioritet.

Voda pa je zelo pomembna tudi za energetiko. Neto proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila julija v primerjavi z lanskim julijem manjša za devet odstotkov. V hidroelektrarnah pa je bila medletno manjša za 35 odstotkov. Ni pa še to razlog za hujšo zaskrbljenost, pravi državni sekretar za energetiko dr. Tomaž Žagar. ''Letos smo pod povprečjem. Ampak ne tako bistveno, da bi rekli, da je pa zdaj nekaj novega. Dobro bi bilo imeti mogoče malo več akumulacije.''

 In letošnja suša ne bi smela vplivati na višino cene elektrike. Lahko da se bo ta podražila, ampak suša ne bo razlog. ''Trgovci in tudi proizvajalci električne energije poznajo variabilnost hidroelektrarn in dejansko to vkalkulirajo v prihodnost, tako da na dolgoročne cene električne energije to ne bi smelo vplivati.''

Tudi redukcij elektrike ni pričakovati. Velike težave so sicer tudi na tem področju zaradi suše imeli letos na Madžarskem in v Srbiji. ''Slovenski elektroenergetski sistem je dosti diverzificiran in ni odvisen samo od enega vira, tako da na ta način, da bi prav to podnebno sušne razmere vplivale na oskrbo z energijo ni.''

Dež, ki je po vrhuncu suše ponekod že padel, ne more več rešiti pridelka. Mladi kmetje so se pripravljeni prilagoditi, to jim je v interesu, so pa pri tem omejeni. Potrebujejo hitrejše birokratske postopke, bolj življenjske in podnebnim spremembam prilagojene uredbe o rabi tal, odkup njihovih pridelkov po poštenih cenah in v času suše predvsem vodo. Ki je sicer v Sloveniji še ne bo zmanjkalo. Je pa treba z njo preudarno upravljati.