Koliko procesirane hrane pojemo Slovenke in Slovenci?

Ključno pri tem seveda je, koliko predelane hrane pojemo. Katera je zdravju najbolj škodljiva? In zakaj vsa procesirana hrana ne sodi v isti koš? "Visoko procesirana hrana očitno je odgovorna za debelost, ne samo zaradi svoje hranilne sestave, torej zato, ker vsebuje veliko energije, maščob, sladkorjev in soli, temveč predvsem zato, ker ima posebne dodatke, ojačevalce okusov, takšno strukturo torej, da je potrošniki pojedo več, kot bi pojedli običajnih živil."  Tako rezultate omenjene študije, ki jih je objavila ena najuglednejših svetovnih medicinskih revij The Lancet, interpretira Igor Pravst, vodja Inštituta za nutricionistiko. Pojasnil nam je, da Slovenke in Slovenci po raziskavi iz leta 2017 s predelano hrano zaužijemo okoli četrtino dnevne energije. A pozor, po letu 2017 je prišla epidemija, ki je močno poslabšala naše prehranske navade. Ravno v času covida se je namreč zaradi zaprtih gostiln občutno povečalo naročanje hrane prek dostavljalcev. In še danes je opaziti, da so ves čas na delu. Je pa res, da je to pojav večjih mest, medtem ko na obrobju dostava hrane ni v porastu. Da več posegamo po predelani hrani, kot smo v preteklosti, pritrjuje tudi strokovnjakinja Nives Ogrinc z Instituta Jožef Stefan: "Tudi nimamo časa za pripravo hrane. A mislim, da je to izredno pomembno, da se da ozavestiti ljudi, da je pomembno, da kuhajo." Leta 2022 je bila na evropski ravni opravljena še ena študija, kam smo se uvrstili po tem, kako dobro ali slabo se prehranjujemo, boste izvedeli v rubriki 24ur Inšpektor. Pojasnili vam bomo tudi, kako si lahko pomagate, ko se odločate o tem, kaj boste kuhali, kaj boste jedli. In še nekaj je pomembno: izraz procesirana hrana ima negativno konotacijo, vsi takoj pomislimo, da gre avtomatično za nekaj slabega, a ni povsem tako. Predelava hrane se namreč dogaja že tisočletja. Že naši predniki so pekli kruh, ki je prav tako predelano živilo, opozarja Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "Predelava živila ali pa neke osnovne surovine v živilo je potrebno, da osnovna surovina zares postane živilo, ki je za nas varno in pa tudi okusno", pojasnjuje. Osnovni tehnološki postopki kot so mletje, mešanje, fermentacija, konzerviranje - to so tradicionalni postopki predelave, ki ohranjajo hranilno vrednost živil. Vse tisto, kar torej počnemo doma, ko denimo za ozimnico pospravljamo zelenjavo in sadje, ko kisamo zelje, blanširamo, zamrzujemo. Kaj pa industrijski izdelki na trgovskih policah? Po čem naj se ravnamo? Kdaj naj zvoni alarm?

V analizo smo odnesli jogurte in kosmiče za zajtrk. Anja Bolha prav tako z ljubljanske Biotehniške fakultete je, kot ste videli in slišali v zgornjem posnetku, pojasnila, kakšne so razlike med jogurti: "Našli smo jogurt, ki se oglašuje "z medom in z datlji". Predstavljali bi si, da je sladkan z datlji in z medom, v resnici pa je po seznamu sestavin pred tem na vrsti sladkor, torej osnovno sladilo je sladkor, medtem ko so med in datlji dodani predvsem za okus in pa za atraktivno embalažo." Podobne zgodbe so tudi pri kosmičih. Tam proizvajalci s privlačnimi embalažami targetirajo otroke, s trditvami, da kosmiči vsebujejo kalcij in podobno, pa starše, ki potem v dobri veri, da gre za kakovosten izdelek za njihovega otroka, to kupijo. Med kosmiči so velike razlike, izvedeli boste kakašne. In tudi v katere kategorije razvrščamo procesirano hrano. Po sestavi in ceni smo primerjali še piškote. Tudi piškote namreč lahko naredimo z bolj kakovostnimi sestavinami in manj sladkorja, medtem ko "industrijski" pravilom vsebujejo aditive, barvila in dodatke za obstojnost.