Koliko turizma Ljubljana še prenese?

Avtentičnost pomeni izjemnost. Pomeni posebnost mesta, nekaj kar je samo tukaj v Ljubljani in ni drugje, za 24ur Inšpektor pripoveduje dr. Liljana Jankovič Grobelšek z Urbanističnega inštituta RS: "Že njena umeščenost v ta naravni okvir pod gradom, ob Ljubljanici, kjer smo zdaj, pa Tivoli, Rožnik, Barje na jugu, Sava na severu. In še posebej, kako jo je Plečnik osmislil, ji dal nekaj izjemnega." Ravno Plečnikova dela kot primer človeku prilagojenega urbanističnega oblikovanja je UNESCO leta 2021 vpisal v seznam svetovne dediščine. In že takrat je stroka opozarjala, da je uvrstitev na ta prestižni seznam priznanje brez primere, za državo močan simbolni pomen in promocijski dosežek, a tudi vprašanje kaj bomo s tem znali narediti v prihodnosti. Plečnikove mojstrovine nedvomno privabljajo turiste in teh je vsako leto več. V letu 2023 jih je prišlo dober milijon 100 tisoč, leto kasneje nekaj manj kot milijon 300 tisoč, lani skoraj 1,4 milijona. "Pretiran turizem se je v Ljubljani zgodil tudi zato, ker je šla v korak razvoja z drugimi evropskimi in svetovnimi mesti. To je eden od zagotovo resnih problemov tega časa... ker pa vendarle je najprej treba misliti na mesto za ljudi. Ljubljana je mesto za nas, za občane, za ljudi," še opozarja Jankovič Grobelšek. 

"Težko se bomo prodajali kot neko avtentično mesto, če tukaj ne bo več avtohtonih prebivalcev, ki bi imeli stik z ljudmi," razmišlja Tina Barlič, ki v strogem središču nadaljuje kar 72-letno usnjarsko družinsko tradicijo. Središče Ljubljane je danes povsem drugačno, pravi. Na eni strani brez dvoma veliko bolj urejeno kot nekoč, zagotovo peščem in kolesarjem prijazno. A tudi vse bolj mesto, ki ga domačini, kot opozarja, ne čutijo več kot svojega. Vsak ne tako zelo kot nekoč: "Spremenila se je struktura ljudi, ki prihajajo v mesto. Spremenila se je ponudba. Kar se meni ne zdi nujno na bolje, predvsem pa so se spremenile navade lokalnega prebivalstva, ker zaradi te mase ljudi, ki prihajajo dnevno v mesto, so se lokalci začeli umikati."

V naši bližini imamo mesta, ki se borijo s tem, da lahko izgubijo svoj Unesco status, kot so Dubrovnik, Split, Benetke. In v Benetke smo šli ravno zato, da bi skozi dobre in slabe prakse poiskali vzroke za pretiran turizem, ki vse bolj duši mesto, njegovo vsakdanje življenje in lokalno skupnost. Da bi se iz primera Benetk naučili. Tam se namreč v majhnih ulicah in kanalih skriva paradkos tega mesta: bolj kot ga svet občuduje, težje je v njem živeti kot domačin. Temu pritrjuje aktivist in dolgoletni zagovornik prebivalcev beneškega zgodovinskega jedra Matteo Secchi, meščani izgubljajo pravice, njihovo število pa vztrajno pada: "Benetke izgubljajo prebivalce vse od leta 1950. To mesto je bilo tretje najbolj naseljeno v Evropi v srednjem veku. V 50.-ih letih je tu živelo 170 tisoč ljudi, danes nas je 48 tisoč." In kako ustaviti izseljevanje prebivalcev, ki mu rečejo kar venexodus? "Ni dobro živeti le od turizma, saj tako mesto postane tematski park. Podobno kot tukaj je (v Ljubljani) čutiti močan pritisk turizma, ki zahteva določene oblike rabe javnega prostora," odgovarja profesorica arhitekture Laura Fregolent. 

Na problem prekomernega turizma oziroma takoimenovano turistifikacijo v Ljubljani, kritično opozarja tudi arhitekt in urbanist Aleksander Ostan, sicer tudi sam prebivalec mestnega jedra: "V Ljubljani je zadnja leta sploh evidentno viden proces hotelizacije, hoteli rastejo od manjših do velikih stolpnic na robu mesta. Hoteli, ja. Ampak do kod? In tu obstajajo neki parametri, kaj mesto lahko prenese?" V Ljubljani deluje okoli 60 hotelov, več kot polovica v ožjem mestnem središču. Skupaj ponujajo več kot 6000 hotelskih sob, odprli pa se bodo še vsaj štirje hoteli, v katerih bo 500 novih sob. Največja bosta v sklopu Emonike, dva v starem mestnem središču. Celotna turistična ponudba mesta pa vključuje še številne druge oblike nastanitev, kot so hostli, penzioni in zasebna stanovanja. Še en problem, tako Ostan, pa je gentrifikacija. Povprečna cena 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani se giblje okoli 500 tisočakov. In s tem istim problemom se soočajo tudi Benetke. 

Še več o tem, kako mesta danes izginjajo pod pritiskom množičnega turizma, globalnih verig in digitalne kulise za družbena omrežja, v 24ur Inšpektor. Reportaža, podatki, opozorila, rešitve. V 24ur ob 19ih!