Komu plačujemo za zdravje?

Prof. dr. Alojz Ihan za 24ur Inšpektor o vlogi zasebnih zavarovalnic pravi: "Te dopolnilne zavarovalnice nimajo nobene vsebinske funkcije, nič ne prispevajo k temu, da bi zdravstvo postalo bolj racionalno, ker jim Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) odredi, koliko prispevajo k posamezni zdravstveni storitvi, prav tako ZZZS določi, ali bo teh storitev 100 ali 1000 ali 1500, kar pomeni, da ZZZS določi, koliko bo to stalo dopolnilne zavarovalnice. Imele bi vsebinsko funkcijo, če bi razdelili zdravstvene storitve na tiste, ki jih plačuje ZZZS, in na tiste, ki bi jih plačevale dopolnilne zavarovalnice."

Da dopolnilno zdravstveno zavarovanje to v resnici ni, pojasnjuje ekonomist Marko Jaklič, do nedavnega tudi član strateškega sveta, ki ga na ministrstvu za zdravje vodi Erik Brecelj. Dopolnilno zavarovanje nikoli ni bil zavarovalniški produkt, opozarja, kar je popoln nesmisel. "Gre za neko anomalijo, sistemsko napako, ki jo je prav gotovo treba popraviti, način reševanja je pa nespreten, ker je nepravičen, uzakonjamo namreč degresivno plačevanje, to pomeni, da bodo tisti, ki imajo manj, plačevali več, kar je redko. Mislim tudi, da je predlog ukinitve zakonsko sporen, ker gre za dvojno obdavčevanje. Dopolnilno zavarovanje ne bo več prostovoljno, tudi navidezno ne, gre za obvezen prispevek, ki je posledica dvojnega obdavčevanja."

Jaklič meni, da zdravstveni sistem lahko uredimo samo z dodatkom zavarovalniške logike, s sodelovanjem zasebnih zavarovalnic, a opozarja, da je njihov ugled tako očrnjen, da bo javnost verjetno težko prepričati, da je treba sistem urediti v soglasju vse institucij, tudi zasebnih.

 Slabih 16 tisoč bruto na mesec

Ugled je očrnjen tudi zaradi visokih plač, ki sicer v zavarovalništvu niso nič neobičajnega. Predsednik uprave Vzajemne je v letu 2021 skupaj z dodatki in nagradami zaslužil 15.767 evrov bruto na mesec. To je trikratnik plače prve dame ZZZS Tatjane Mlakar, ki na mesec zasluži 5146 evrov bruto. Nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je dve leti vodila tudi Vzajemno, opozarja: "Vzajemna je družba, ki deluje nekoliko drugače kot klasična delniška družba, ker je v bistvu v lastništvu članov družbe, člani pa so vsi tisti, ki imajo sklenjeno zavarovanje, in zato bi bilo prav in pošteno do vseh teh članov, da se preveri in izračuna, kolikšen delež bi morali dobiti iz tega naslova. Vzajemna bi morala biti vzor na drugačen način kot klasična delniška družba, dejstvo pa je, da ima finančna industrija povsod po svetu višje plače od povprečja."

 Na vprašanje, kaj si misli o plači predsednika uprave Vzajemne, odgovarja: "Vsekakor se mi zdi previsoka, glede na to, da je tako velik delež dopolnilnih zavarovanj in majhen delež iz ostalih zavarovanj, ki naj bi se tržila na trgu."

 Kaj dela ZZZS?

Na drugi strani premije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zbira zavod za zdravstveno zavarovanje. Mnogi so kritični do njegovega delovanja, načina plačevanja, ki da je zastarel in zbirokratiziran do skrajnosti. V 24ur Inšpektor boste izvedeli, koliko administrativnega dela imajo zdravniki. Pokazali vam bomo tudi, zakaj je denimo srčna operacija v Ljubljani plačana bolje kot v Izoli.