Konoplja je nedvomno ena izmed najbolj prepoznavnih, a žal, tudi najbolj kontroverznih rastlin na svetu. Prve omembe o uporabi konoplje segajo približno 12 tisoč let nazaj, v Srednjo Azijo. Skozi zgodovino je bila znana kot pomembna in vsestranska rastlina, saj so iz nje izdelovali vrvi, papir in številne druge izdelke ter jo uporabljali v prehranske in medicinske namene.
Strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva pred posvetovalnim referendumom o rabi konoplje nasprotuje spremembam zakonodaje s tega področja. Predstavniki stroke, med njimi predstavniki sveta za pediatrijo, psihiatrijo in za onkologijo se strinjajo, da je trenutna zakonodaja ustrezna. Po mnenju strokovnega sveta SZD za pediatrijo ni dovolj dokazov o učinkovitosti in varnosti v otroškem obdobju. Uporaba medicinske konoplje v pediatriji pride v poštev le za določene redke indikacije, za nekatere redke oblike epilepsije, kjer obstajajo dokazi o učinkovitosti, podprti z raziskavami, izpostavljajo. V strokovnem svetu za psihiatrijo pa izpostavljajo, da je predpisovanje zdravil na osnovi kanabinoidov oz. konoplje v Sloveniji trenutno povsem ustrezno rešeno. Zdravniki lahko za postavljene in ustrezno potrjene indikacije ta zdravila že predpisujejo, poudarjajo. V letu 2021 so tako predpisali 1225 receptov za omenjena zdravila. Strinjajo se tudi s stališčem, da lahko zdravnik v skladu s helsinško konvencijo predpiše zdravilo tudi izven uradnih indikacij, če presodi, da bi bolniku to koristilo.
Zdravniška stroka si pri vprašanju rabe konoplje ni enotna. "V onkologiji je učinkovitost medicinske konoplje pri lajšanju simptomov in višanju kakovosti življenja v paliativi neizpodbitna." Tako je v lanskem POPkastu pojasnila prim. Josipina Ana Červek, dr. med. Vse življenje je delala z onkološkimi bolniki. V 70. letih prejšnjega stoletja je v slovensko onkologijo uvedla kemoterapijo, kasneje hormonsko terapijo pri raku dojk, bila je ena od pobudnic za ustanovitev paliativnega oddelka na Onkološkem inštitutu. Dolga leta si že prizadeva za uporabo konoplje v zdravstvene namene. Zakonsko je dovoljena, a kaj, ko se v praksi zaplete. Ni namreč sistemske ureditve, ki bi bolnikom omogočila varne in učinkovite konopljine pripravke. Še vedno upa, da se bo področje v dobro bolnikov primerno uredilo.
Podatki iz tujine sicer kažejo hiter porast deleža populacije, ki uporablja pripravke iz konoplje in kanabinoide ob liberalizaciji zakonodaje. V Sloveniji je v letu 2022 o rabi konoplje poročalo 12,3 odstotka ljudi v starostni skupini 15–34 let, kar je manj od povprečja EU, kjer je ta delež 15,5 odstotka, medtem ko je ta delež v ZDA po sprejemu liberalnejše zakonodaje sedaj že 43,6-odstoten. Med zadnjimi, ki so legalizirali konopljo za osebno rabo, je Nemčija. Nemški parlament je februarja letos potrdil delno legalizacijo, od 1. aprila lahko tako v Nemčiji polnoletni posedujejo manjšo količino marihuane.
Raba konoplje je predvsem tema, ki polarizira, zato nocoj v 24UR INŠPEKTOR znova podatki ter dejstva o industrijski in medicinski konoplji.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.