Kriptosvet – obljubljena dežela ali črna luknja?

Miha Drozg je zato v rubriki 24UR Inšpektor preveril, ali je kriptosvet še vedno obljubljena dežela oziroma relativno preprosta možnost, da praktično iz nič ustvarimo pravo bogastvo? Ali postaja črna luknja, ki golta milijarde, balon, ki počasi poka?

Spletni forumi so polni zapisov, kako so ljudje s prodajo kriptovalut zaslužili, obogateli. A pred kamero ne želi o tem govoriti praktično nihče. Tudi naš sogovornik se ne želi izpostavljati. S kriptovalutami se je, pripoveduje, sicer prvič srečal pred petimi leti. "Čisto po naključju, po prijateljskih zvezah. Takrat sem vložil nekaj denarja, kar je bilo pozitivno. Tako da sem potem kar ostal v tem."  V petih letih je vrednost njegovih naložb v kriptovalute močno zrasla. "Točnega zneska ne vem, bi pa rekel, da sem približno 1000 odstotkov v plusu. Kakšno leto je bilo tako dobro, da je bil to nek dodaten denar, ki je potem šel za nakup avtomobila, počitnice, takšne stvari."

Še pred meseci niso bili visoki donosi v kriptosvetu nič nenavadnega – cene najpomembnejših kriptovalut so iz dneva v dan rasle in dosegale rekordne vrednosti. Sredi aprila je bil bitcoin vreden več kot 50 tisoč evrov. Zakaj je bilo tako, pojasnjuje dr. Marko Pahor z ljubljanske Ekonomske fakultete: "Sredi leta 2020 se je recimo zgodilo to, da so začele finančne institucije, naložbeni skladi, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z malo bolj tveganimi naložbami, investirati tudi v kriptovalute. In že samo njihovo povpraševanje je začelo cene gnati navzgor. Kasneje so se s tem začela ukvarjati tudi nekatera podjetja – najbolj razvpita sta Elon Musk in Tesla."

A ko si je Elon Musk premislil in naznanil, da Teslinih avtomobilov zaradi velike porabe 'umazane energije' pri rudarjenju kriptovalut ne bo mogoče kupovati z bitcoini, je trg strmoglavil, v enem dnevu je izpuhtelo za približno 300 milijard evrov premoženja, kar je več kot 20 slovenskih proračunov. Dr. Peter Merc, pravni svetovalec, specializiran za področje verižnih blokov in kriptovalut ter sodobno tehnologijo, je zato jasen: "Prepričan sem, da bi Elon Musk in ostali, ki na nek način manipulirajo, šli v zapor za nekaj deset let, če bi to naredili s finančnimi instrumenti. Tukaj gre za 'Divji zahod', kjer se take manipulacije še tolerirajo oziroma niso kaznive."  V zadnjem tednu pa so vrednosti številnih kriptovalut potonile tudi zaradi odločitve Kitajske, da bo še dodatno omejila rudarjenje.

Kako se torej znajti na tem 'Divjem zahodu'? Kam in koliko vlagati, da ne bi čez noč ostali brez vsega? Dr. Pahor svetuje: "V vsakem primeru gre za visoko tvegano naložbo. In kadar gre za visoko tvegano naložbo, vedno drži nasvet: če te stvari zanimajo, investiraj majhen delež svojega premoženja, to, kar si lahko privoščiš izgubiti. To, da se zadolžuješ, da vzameš hipoteko, da si lahko privoščiš tako naložbo, je seveda skrajno neumno."

V rubriki 24UR Inšpektor tudi o tem, kaj je pravzaprav tehnologija veriženja blokov, na kateri temeljijo kriptovalute, in kako je mogoče to tehnologijo uporabiti v vsakdanjem življenju. Od rešitev, ki jih za večjo transparentnost dobavnih verig razvija ekipa Trace Labs, do tega, kako tehnologijo v praksi uporabljajo na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.