Je letalski promet res manj zanesljiv kot nekoč?

O potovanju z letalom smo se za 24ur Inšpektor pogovarjali s Samom Miholičem in Denisom Oštirjem, ki potujeta več, kot v povprečju potujemo Slovenke in Slovenci. Miholič je skupaj s partnerko Martino Ploj ustanovil spletni portal Izlet na dlani, družinsko so veliko na poti in imajo posledično tudi veliko izkušenj. Lani poleti so se denimo za dva meseca odpravili v Azijo. Pot so začeli na brniškem letališču, od koder so leteli v Istanbul. Ker je bilo letalo prezasedeno, so jim ponudili denarno nadomestilo v zameno, da počakajo na naslednji let. Odločili so se, da ne, so pa to možnost izkoristili, ko so se vračali domov. Z isto letalsko družbo so namreč iz Istanbula leteli v Ljubljano, spet je bilo letalo prezasedeno. "Ponudili  so nam 250 evrov po osebi. Peljali so nas v hotel, nas nahranili, zjutraj nas je čakal avtobus, ki nas je peljal na letališče. V Ljubljano pa smo prišli 12 ur kasneje, kot bi sicer, " pojasnjuje Miholič. 

Denis Oštir je nekdanji novinar in urednik naše medijske hiše. Zdaj dela v velenjskem Gorenju, ki je v lasti Kitajcev, in prav zaradi tega je službeno pogosto na poti proti vzhodu:"Po covidu stvari niso več tako zanesljive kot so bile, lani sem obtičal vsaj šestkrat, dvakrat v Pekingu."  V Aziji, pravi Oštir, je precej zahtevno reševati letalske težave, medtem ko v Evropi stvari tečejo. Kako pa ocenjuje povezljivost Slovenije s svetom? 

Pred kratkim je Ljubljana dobila pomembno povezavo z Amsterdamom oziroma letališčem Schiphol, od koder lahko letite na vse celine sveta. V luči boljše povezljivosti so, pripoveduje vodja letaliških storitev pri Fraport Slovenija Janez Krašnja, ključne ravno nove povezave, kot je prej omenjena: "Schiphol ni samo končna točka, ampak pomembno vozlišče."  Koliko rednih linij pa sploh imamo? Krašnja odgovarja: "V času, ko smo imeli letalskega nacionalnega prevoznika Adrio Airways, jih je bilo 29, danes imamo tri manj, 26 torej."  

Nismo pa izgubili le Adrie Airways, država je namreč leta 2017 podjetje Aerodrom Ljubljana, ki je upravljalo Letališče Jožeta Pučnika, prodala nemškemu Fraportu. Na naše vprašanje, ali bi morala država letališče odkupiti nazaj, ne Krašnja ne Boštjan Šijanec, ki v Fraport Slovenija vodi investicije, nista želela odgovoriti. O tem, kako zahtevno bi bilo spet vzpostaviti propadlo Adrio Airways, pa smo se pogovarjali s pilotom Markom Kastelicem. Kastelic je z Adrio opravil njen zadnji polet, to je bilo leta 2019, ko so iz Pariza domov pripeljali s srebrom okronano odbojkarsko reprezentanco. 

Poleg Letališča Jožeta Pučnika imamo v Sloveniji še dve mednarodni letališči, to sta Letališče Portorož in Letališče Edvarda Rusjana v Mariboru. Slednje je v lasti države, lani ga je dvakrat poplavilo, posledice na potniškem terminalu so še kako vidne. Vlada pa je slabo leto po ujmah šele v fazi priprave razpisa za sanacijo strehe, nam je pojasnil v. d. direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet Tomaž Pečnik: "Računamo, da bi v prvi polovici leta nekako bila izvedena sanacija strehe." Letališče, ki nikoli ni prevzelo svoje primarne funkcije, zdaj gosti letalske šole, najemajo ga za triažne lete, bazo ima helikopterska nujna medicinska pomoč. In to, da letališče komajda diha, je težko razumeti v kontekstu njegove strateške lege, ki jo vsi tako zelo poudarjajo.

Na drugem koncu Slovenije se Letališče Portorož sooča s problemom pomanjkanja zračnih kontrolorjev. Ker jih je premalo, ne morejo podaljšati obratovalnega časa, pač pa ostajajo na zimskem obratovalnem času do 17. ure popoldne. "To pomeni manj gostov, manj prihodov in prihodkov za letališče ter slovenski turizem," opozarja pomočnica poslovodnega direktorja Valentina Kobal. Portoroški aerodrom namreč živi od gostov, ki prihajajo s svojimi zasebnimi letali. Ti pa poleti pogosto priletijo v Sečovlje, se odpravijo na slovensko Obalo, kjer preživijo dan, zvečer pa z letalom nazaj domov. Ker bodo morali letališče zapustiti najkasneje ob 17. uri, se bodo verjetno preusmerili na druga bližnja letališča, saj v poletni "pasji" vročini, ko ob 17. popoldne postane šele znosno, najverjetneje nihče ne bo šel predčasno s plaže samo zato, ker se letališče ob petih popoldne zapre. 

Kaj morate vedeti, če vam izgubijo prtljago?

Potnikom, ki potujejo z letalom, največ pomeni varnost, za 24ur Inšpektor pripoveduje organizatorka potovanj v lastni režiji Katja Kenda. Nanjo se obrnejo predvsem tisti, ki nimajo časa, znanja ali volje, da bi si potovanje sami organizirali, z agencijo pa ne želijo potovati. "Njihove največje skrbi so povezani leti, ali imajo povezan let, tu je veliko dvomov in si želijo podporo," pripoveduje Kenda.  Njeno vodilo pri iskanju letalskih vozovnic in nastanitev je ravno varnost: "Da kupim vozovnice pri letalski družbi in ne pri posrednikih, da je razmak med enim in drugim letom dovolj velik." 

Kaj pa, če vam izgubijo prtljago? Če prtljaga prispe z zamudo, lahko potnik od letalskega prevoznika na podlagi računov zahteva vračilo stroškov za osnovne higienske pripomočke in nadomestna oblačila. Če pa prtljaga ne prispe v 21 dneh od takrat, ko bi morala, se šteje za izgubljeno. V tem primeru lahko zahtevate odškodnino pri letalskem prevozniku, popišete vrednost izgubljenih predmetov, je pa ta omejena na dobrih 1131 evrov. Tudi pri poškodovani prtljagi vam pripada odškodnina, največkrat v vrednosti nakupa novega kovčka ali potovalne torbe.

Pa odpovedani leti? Jih je, kot se marsikomu zdi, res več kot pred leti? Številke vam bomo pokazali v 24ur Inšpektor, ko boste izvedeli tudi, kakšne pravice v primeru odpovedanega ali prestavljenega leta sploh imate. Kolikšno odškodnino lahko zahtevate? Odgovori v oddaji 24ur ob 19. uri!