Telefon, stranišče ali gugalnica: kje je največ mikrobov?

Ko slišimo besedo mikrob, večina pomisli na bolezen. Na viruse, ki nas priklenejo na posteljo. Na bakterije, zaradi katerih potrebujemo antibiotike. Vendar večina mikroorganizmov človeku ne škodi. Prav nasprotno, mnogi so za naše življenje nepogrešljivi.

Človek že od nekdaj živi v tesnem sožitju z mikroorganizmi. "Na eno človeško celico imamo v telesu vsaj eno bakterijo. Tako da je to vedno vprašanje, kdo živi pri komu, živijo bakterije pri nas ali mi pri bakterijah," slikovito pove infektologinja dr. Mateja Logar.

V prvi stik z njimi pridemo že ob rojstvu. Takrat se začne oblikovati naša mikrobiota, torej skupnost mikroorganizmov, ki bo z nami živela vse življenje. Na to vpliva celo način poroda. Pri vaginalnem porodu se otrok sreča z drugačnimi bakterijami kot denimo pri carskem rezu.

Čeprav z nami živijo v ravnovesju, lahko nekateri mikrobi ob ustreznih pogojih povzročijo okužbe. Znanstveniki pa že skoraj 30 let niso odkrili novega široko uporabnega razreda antibiotikov. Razvijajo predvsem izboljšave že obstoječih zdravil. Zato jih zdravniki zelo striktno predpisujejo samo takrat, ko je nuja.

Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bi lahko bile posledice zelo resne. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je bilo leta 2019 zaradi odpornosti bakterij na zdravila po svetu 1,27 milijona smrti. Če se trend ne bo obrnil, bi lahko do leta 2050 zaradi odpornosti umrlo do 10 milijonov ljudi na leto.

S pomočjo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano smo vzeli pet vzorcev – s telefona, nakupovalnega vozička, otroške gugalnice, kuhinjske gobice in s pokrova javnega stranišča. Zanimalo nas je, kje je mikrobov največ in ali so med njimi tudi takšni, ki bi kazali na slabo higieno.

Kakšni so bili rezultati, pa v tokratni rubriki 24ur Inšpektor. Tudi o tem, kako mikroorganizmi med seboj komunicirajo in zakaj ni dobro pretirano razkuževati površin in prostorov.