Ko prvič stopiš na območje gozda pri Komendi, ki ga je junija opustošil silovit veter, je prizor pretresljiv. Izruvana drevesa, dvignjeni koreninski sistemi, odprte gole površine. V manj kot eni uri je veter podrl ali poškodoval več kot 35 tisoč kubičnih metrov drevja.
Dobrih sto kilometrov stran se posledice spreminjajočega podnebja vidijo drugače. Na eni strani največjega sadovnjaka v Krškem, ovenelo listje, izsušena tla in drobni plodovi, na drugi, zrela jabolka. Razlika je voda. V Evrosadu pravijo, da brez namakanja resnega sadjarstva ne bo več. "Mi bomo proizvajali le še tam, kjer imamo namakanje. Tam, kjer ga še nimamo, ga bomo poskušali urediti. Se je pa treba zavedati, da vode ni več toliko, kot je je bilo včasih," pravi Boštjan Kozole iz Evrosada.
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Gozdovi, sadovnjaki in kmetijske površine so eden od pokazateljev, kako hitro se spreminja podnebje. Enajst najtoplejših let v zgodovini meritev smo zabeležili v zadnjih enajstih letih. Oceani se danes segrevajo dvakrat hitreje kot pred petdesetimi leti, koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju pa je najvišja v najmanj dveh milijonih letih.
Svet se je segrel za približno 1,4 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Slovenija pa se segreva še hitreje. Poletja postajajo bolj vroča, ponekod bolj suha, obdobje s snežno odejo se krajša. Tudi severni Jadran se je v zadnjih dvajsetih letih segrel za skoraj stopinjo in pol.
Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno, najtoplejše v zgodovini meritev. A kot kaže, bodo takšna poletja postala nekaj povsem običajnega. Dr. Žiga Zaplotnik, predavatelj na Fakulteti za fiziko, predsednik Podnebnega sveta in raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi opozarja: "To je zagotovo eno hladnejših poletij do konca naših življenj."
Znanost ve. Kaj pa politika?
Medtem ko se posledice stopnjujejo, se razprava o podnebnih spremembah še vedno seli tudi na politično prizorišče. Promet ostaja posebej problematičen: v zadnjih 20 letih so se njegove emisije v Sloveniji povečale za približno tretjino.
Znanstveniki opozarjajo tudi na točke preloma, od taljenja ledenih pokrovov do sprememb velikih oceanskih tokov, po katerih bi bilo nekatere procese zelo težko ustaviti.
Najhujši scenariji vendarle niso neizogibni. Gozdarji že spreminjajo drevesno sestavo, sadjarji vlagajo v namakanje, številne države uspešno pospešujejo prehod na obnovljive vire. Brez hitrega zmanjšanja izpustov segrevanja ne bomo ustavili. Znanost je povedala svoje, vprašanje je, kako ji sledi politika. 24ur Inšpektor o podnebnih spremembah, hitrem prilagajanju in o tem, kakšno Slovenijo puščamo prihodnjim generacijam.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.