Janez Jakopič iz Podpeči v dobrepoljski dolini je družinsko kmetijo prevzel pred desetletjem. Takoj jo je začel širiti, postavil je nov hlev za več kot sto krav, razširil dejavnost, pripoveduje njegov oče Anton Jakopič. "Mi pa pomagamo. Jaz trenutno predvsem naše kmetijske izdelke prodajam po hišah, če me kdo pokliče, jih odpeljem. Opravim kakšna drobna dela, pokosim kaj okoli hiše. Drugače pa vodenje kmetije prepuščam mladim."
Pred štirimi leti je družinsko ekološko kmetijo v Zagradu pri Celju prevzel tudi Tomaž Habjan. Čeprav tega, priznava, sprva ni načrtoval. "Sploh ne. Sem ekonomist po izobrazbi, po študiju sem bil nekaj časa podjetnik. Ko so prišli težki časi za podjetništvo, pa smo na očetovo željo začeli povečevati kmetijo. In potem sva se z bratom angažirala, da smo prišli do tega, kjer smo zdaj."
Iz roda v rod gre kmetija tudi Pr' Birtovih v vasici Prešnica pod južnim pobočjem Slavnika. Takšna je že desetletja tradicija, pripoveduje Lidija Benčina. "S sestro sva bili ves čas s starši, bili sva jim v pomoč pri kmečkih opravilih. Kasneje se je sestra poročila v bližnji kraj in življenje na kmetiji sem s svojimi starši nadaljevala jaz." Leta 2018 pa je kmetijo prevzel sin Domen. "Ta želja je bila v meni že od rojstva," pripoveduje. "Svojega dedka sem ves čas spremljal pri kmečkih opravilih. In sem takoj nekako začutil, da bi to rad delal tudi jaz."
Takšne zgodbe so v Sloveniji prej izjema kot pravilo, mladih kmetov, ki bi se odločali za kmetovanje, je iz leta v leto manj. Mlajših od 35 let je po zadnjih podatkih le tri odstotke in pol. Povprečna starost kmetov v Sloveniji je 63 let, več kot 40 odstotkov je starejših od 65 let. Javna sredstva za mlade prevzemnike kmetij pa medtem ostajajo neporabljena. Predlani je na javnem razpisu podpore za vzpostavitev kmetijskih gospodarstev za mlade ostalo dobrih devet milijonov evrov, lani sedem milijonov evrov. Letos je na razpisu, ki je odprt do 11. septembra, na voljo 13 milijonov evrov. Bo tokrat več zanimanja?
Na ministrstvu za kmetijstvo stanje spremljajo in pogoje za dostop do sredstev za mlade kmete ves čas spreminjajo. "Sproti vidimo, kaj bi bilo treba izboljšati in potem prilagajamo zakonodajo. Morda je to tudi eden od razlogov, zakaj prvi razpisi niso bili tako uspešni, ker se pričakuje, da se bodo kakšni pogoji še spremenili, preoblikovali. Jaz upam, da bo tokrat več interesa," pojasnjuje Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Mladi kmetje so prihodnost slovenskega kmetijstva, ključni za razvoj podeželja, v kmetovanju ne stavijo le na traktorje. Vanj prinašajo napredek, inovacije, ki jih njihovi starši niso poznali. Od robotov do uporabe umetne inteligence. Tudi zato je pomembno, da starši svojim naslednikom pri kmetovanju in odločanju pustijo proste roke. Pa lahko vendarle kdaj pomagajo tudi s svojimi nasveti? "Odvisno, kakšne so težave in izzivi," pripoveduje Janez Jakopič. "Pri stvareh, s katerimi se je srečeval tudi oče, velikokrat vprašam za kak nasvet. Ko gre za nove tehnologije, pa ne moreva več komunicirati, ker ima premalo predznanja. Kar je seveda povsem normalno, živel je z drugačno tehnologijo. In tukaj se moram pač zanesti na svoje znanje in na druge vire."
Kako torej mlade pritegniti za življenje in delo na podeželju? S kakšnimi težavami se še spopadajo mladi kmetje, ki so družinske kmetije prevzeli pred leti?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.