Na leto v požarih pri nas umre 10 ljudi: se nam lahko zgodi Grenfell?

Ob vse pogostejših naravnih katastrofah in več kot požrtvovalnem odzivu tako prebivalcev kot gasilcev, reševalcev in civilne zaščite prevečkrat pozabimo na preventivo. Zgolj sistemi za odzivanje na katastrofe niso dovolj, pravi vodilni svetovni strokovnjak za požarno varnost profesor Jose Torero. "Tveganja se spreminjajo in mi jih moramo dohajati," pravi. 

Drugače preprosto ne bomo vedeli, kako se pravilno odzvati, in bomo ranljivi tudi za takšne tragedije, kot se je zgodila leta 2017 v stolpnici Grenfell v Londonu, v kateri je umrlo 72 ljudi. Profesor Torero je bil eden od preiskovalcev te prelomnice za požarno varnost. Ko se je ogenj razširil po 24-nadstropni stolpnici, je vse eskaliralo do točke, ko nihče ni vedel, kaj narediti. 

 In to se lahko zgodi kjer koli. Tudi pri nas, pravi predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost, doktor Aleš Jug. "Predvsem je problem iz naših obstoječih stolpnic evakuacija, večina starejših stolpnic ima eno evakuacijsko pot, to je ponavadi glavno stopnišče v tej stolpnici, ki je povsem odprto, objekt ni ločen v požarne sektorje. Vemo pa, da ljudje danes na hodnikih hranijo marsikaj, pogosto na hodnikih pristanejo kolesa in skiroji, na katerih so litij-ionske baterije, ki predstavljajo velik problem," pravi dr. Jug. 

 Z vidika statističnih podatkov nam v Sloveniji ne gre slabo, pravi doktor Jug 

"Mi mamo na letni bazi 10 smrtnih žrtev zaradi požarov, na dva milijona prebivalcev, recimo Avstrija jih ima 6, države južneje od nas jih majo 20 ali več, Američani jih imajo okoli 60."

Statistika sicer kaže, da so v Evropi najbolj usodni požari doma. Pomembno je, da imamo detektorje dima, detektorje ogljikovega monoksida. V zadnjem času so velika težava oziroma nevarnost baterije. Tako zalogovniki energije in baterije kot električna vozila v garažah so razmeroma nov sklop tveganj, ki jih tudi stroka na področju požarne varnosti manj pozna, trg prehiteva stroko oziroma je stroka manj vključena v ta razvoj, zato moramo biti še toliko bolj previdni. Podobno je s fotovoltaiko oziroma sončnimi celicami.  

 Analize kažejo, da fotovoltaika postane problem po približno 10 letih od vgradnje, takrat so kabli že nekoliko izpostavljeni, oksidirani, veliko teh kablov je po strehah nezavarovanih in takrat običajno prihaja do prebojev oziroma in do potencialnih vžigov. V Franciji na primer že ugotavljajo veliko naraščanje števila požarov na družinskih hišah zaradi fotovoltaike.  

Nove tehnologije, materiali, drugačen način življenja, vse to izjemno hitro spreminja tudi okoliščine za požar in njegovo gašenje. "Če smo recimo 10, 15 let nazaj govoril, da pri tistih starejših materialih, se pravi les, usnje, bombaž, se pravi naravnih materialih, do tega polno razvitega požara prihaja v času od 10 do 15 minut, danes, ko je okoli nas veliko plastike, govorimo, da do polnega požara običajno prihaja v času do največ petih minut," opozarja dr. Jug. 

Ko se lotevamo gradnje ali obnove domov, kot posamezniki niti ne moremo vedeti, kaj in kako, gre namreč za izjemno kompleksne znanstvene discipline. Zaupati moramo projektantom in izvajalcem, tega zaupanja pa ni več. A prav to ponovno vzpostavitev zaupanja bi morali kot skupnost zahtevati tudi v gradbeništvu. Primerno znanje in etično obnašanje ter zanesljive procese certificiranja. 

Tudi v primeru požarov v naravi lahko naredimo več na preventivi. "Ena stvar seveda je umeščenost objektov v okolje, zagotoviti je treba, da je okoli hiše čim manj gorljivih snovi. Po drugi strani smo včasih imeli veliko drobnice, ki je seveda popasla tisto odvečno gorivo, ki danes odlično gori, imeli smo veliko požarnih presek, ki so se vzdrževale, danes je tega veliko manj," opozarja dr. Jug.  

Za veliko večino požarov je posredno ali neposredno, namenoma ali po nesreči kriv človek. Večino od skoraj 700 letošnjih požarov v Grčiji naj bi povzročil človek, nekatere tudi namenoma. Ljudje se še vedno premalo zavedamo destruktivne sile ognja, pojasnjuje klinična psihologinja, doktorica Maja Smrdu. Zato je zelo pomembno, da se zavedamo in da tudi otroke poučimo, kakšne posledice lahko povzroči ogenj.  

Otroci in mladostniki se težje zavedajo, kaj lahko s tem povzročijo, saj še nimajo povsem razvitega frontalnega možganskega režnja. Zato je dobro, da radovednost do ognja sproščajo drugače, pod nadzorom. Ni vsakdo, ki ga ogenj privlači, že piroman. O bolezenskem stanju piromanije govorimo, ko gre za stanje motnje impulzov ali celo asocialno osebnost, ki uživa v tem, da nekdo trpi. Vendar patološka piromanija ni pogosta motnja, pojavlja se v manj kot enem odstotku populacije.  

Prav v Sloveniji imamo sicer veliko znanja, ki ga zdaj pospešeno razvijajo tudi v Zavodu za gradbeništvo. V največjem protipožarnem laboratoriju v tem delu Evrope – v Logatcu, v okviru evropsko financiranega projekta Frissbe. Dejansko se strokovnjaki v Logatcu morajo igrati z ognjem, da bi bili vsi varnejši pred njim. Kako ga ugasniti oziroma mu ne dovoliti, da se razširi?