Na obalah, v morju, parkih – kje končajo covidni odpadki?

"V letu 2020 je v naša morja zašlo 1,5 milijona mask za enkratno uporabo. Količina morskih odpadkov se je zato povečala za kar 6.000 ton. Ena maska na dan lahko izloči 173.000 koščkov mikroplastike," opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Robčki za dezinfekcijo, maske, rokavice, skafandri, testi PCR, hitri testi, zavržena cepiva – kam gredo vsi ti odpadki? Kakšna je njihova pot? Ekipa rubrike 24ur Inšpektor jim je sledila od uporabe do obdelave. Po podatkih Evropske okoljske agencije se je uvoz mask za enkratno uporabo v Evropo od aprila do septembra lani podvojil.

200 opravljenih testov, 200 parov uporabljenih rokavic 

Podatka o tem, koliko rokavic, mask in skafandrov smo uporabili v času epidemije, ni. Po podatkih Finančne uprave RS pa smo lani uvozili več kot 204 ton rokavic, leto pred tem 82 ton. Ti podatki sicer ne zajemajo le kirurških rokavic, temveč tudi tiste, ki se uporabljajo v industriji, kmetijstvu in v laboratorijih.

Ker je zaščita zdravstvenih delavcev izjemno pomembna, je protokol oblačenja strog. "Uporabljam plašč za enkratno uporabo, dve plasti rokavic, tista spodaj je čista in je ne menjamo, zgornjo plast pa zamenjamo. Uporabljam kapo za lase, masko PFF3 in vizir," pojasnjuje Andreja Petek iz Zdravstvenega doma Kočevje, medtem ko opravlja hitro testiranje. 

Zato je pomembno, da te odpadke odlagajo v skladu s predpisi. Ko se slečejo, zabojnike s potencialno kužnimi odpadki zapečatijo, tako da jih ni več možno odpreti, in jih predajo službam za ravnanje z infektivnimi odpadki.

Kako močno je epidemija covida-19 vplivala na sestavo in količino odpadkov, kaže podatek, da so samo v podjetju Saubermacher Slovenija zabeležili skoraj 100-odstotno rast infektivnih odpadkov, njihovo skladišče pa je lani, preden so znova vzpostavili reden odvoz, pokalo po šivih, razlaga tamkajšnji direktor Andrej Gomboši: "Bilo je polno, ker ni lani nihče pričakoval takih količin teh odpadkov – ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah." Infektivne odpadke, ki jih zberejo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, pošiljajo na sežig na Madžarsko.

Cepivo – od upanja do uničenja

Devet mesecev po prihodu prvih odmerkov cepiv v Slovenijo, ko smo spremljali vsako novo pošiljko in delali prioritetne sezname za cepljenje, danes cepiva pošiljamo na uničenje. Samo do konca avgusta so bolnišnice in zdravstveni domovi na NIJZ vrnili več kot 16.000 odmerkov cepiva, ki jim je potekel rok uporabe.

Tu so tudi odmerki, ki ostanejo po odprtju vial. Cepivo Pfizer namreč na sobni temperaturi zdrži le šest ur. Če ga v tem času ne uporabijo, ga morajo zavreči. Vodja cepljenja v Zdravstvenem domu Kočevje Primož Velikonja je prepričan, da bi, če bi imeli februarja in marca na voljo dovolj cepiva, precepili najmanj 80 odstotkov prebivalcev. Takrat je bilo namreč zanimanje za cepivo veliko, a ga žal ni bilo v večjih količinah.

Ekipa 24ur Inšpektor je preverila tudi, kako je s covidnimi odpadki v gospodinjstvu. Kam sodijo? Uporaba krpic za dezinfekcijo se je tako močno povečala, da mašijo strojno opremo v kanalizacijskem sistemu.

Celoten prispevek si lahko ogledate v arhivu Voyo.