Žan Arsov je 18-letnik. Učitelji so hitro opazili, da svoje vrstnike prehiteva na vseh področjih, zato je, po zgolj mesecu dni šolanja, napredoval iz prvega v drugi razred. Želja po znanju ga je peljala od družboslovja do naravoslovja, dokler proti koncu osnovne šole ni ugotovil, da je njegova ljubezen astronomija. Osvojil je več medalj na mednarodnih olimpijadah iz naravoslovja, fizike in astronomije. "To je vložek, ki se začne nekaj let pred samim dosežkom in zahteva vsakodnevno večurno dejavnost na teh področjih," pojasnjuje. Ob tem so nujni dobri mentorji, ki znajo ustrezno razvijati talente mladih in jih motivirati.
Razlike med šolami velike, nadarjeni brez enakih zmožnosti
Zgodbe nadarjenih učencev in dijakov razkrivajo, da uspeh pogosto ni rezultat sistema, temveč srečnega spleta okoliščin: razumevajočih staršev, predanih mentorjev in šol, kjer so posamezniki pripravljeni iti korak dlje. Ciril Dominko, nekdanji ravnatelj bežigrajske gimnazije in podpredsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, opaža, da, ko gre za dosežke na državnih tekmovanjih, ti vedno izostanejo na določenih območjih države: "To pomeni, da tam manjkajo mentorji. Nadarjeni so seveda vsepovsod, uspeva pa samo kombinaciji mentor-nadarjen dijak"
Pet let po reviziji Računskega sodišča, ki je sistem dela z nadarjenimi označila kot neenoten, neenakopraven in neučinkovit, država še vedno nima jasne strategije, je ogorčena dr. Mojca Juriševič, predavateljica na ljubljanski Pedagoški fakulteti, ki se vrsto let ukvarja s področjem nadarjenih.
Od šolanja na domu do prvih mest na državnih tekmovanjih v znanju
Lara Škrabelj uživa v številkah, od malega igra klavir in violino. Čeprav je danes v 9. razredu, šolski pouk obiskuje šele drugo leto. Nadarjenost je kazala že v vrtcu, zato sta se starša odločila, da ji bosta doma ponujala hitrejše in bolj poglobljeno znanje, kot bi ga lahko pridobila v šoli. "Matematiko za prvi razred sem se začela učiti, ko sem bila stara 3–4 leta. Fiziko me je pa začel učiti ati v 3. razredu osnovne šole, zdaj me pa uči za tekmovanja iz fizike," pravi Lara. Njena želja je, da bi lahko enkrat, tako kot Žan, nastopala na mednarodnih olimpijadah v znanju.
"Takših otrok ni veliko. To so res izjemni otroci," pravi njena učiteljica matematike Mateja Legat, ki ima za Laro vedno pripravljen tudi srednješolski učbenik. Bolj poglobljen pristop pa ji med rednim poukom težko zagotovi: "Nadarjeni učenci so preveč zapostavljeni, ker se ukvarjamo z učenci, ki imajo dodatno strokovno pomoč, odločbe in imamo v razredu tudi druge učence. To je velika razlika učnih stilov in je nemogoče z njimi delati med uro," dodaja.
V rubriki 24ur Inšpektor tokrat o tem, kako nadarjeni v Sloveniji napredujejo tam, kjer jim nekdo prisluhne – in zakaj jih drugje izgubljamo. Zakaj mentorji ostajajo ključni, a sistemsko prezrti? In kakšna je cena, ki jo kot družba plačujemo, ko talentov ne znamo razvijati in zadržati?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.