Nova afera zaradi porabe denarja na fakultetah

Novinarka Tina Kristan je dobila dokument, ki ga je družba Ernst & Young Svetovanje končala februarja 2018, o njem in zapisanem v njem – gre za pregled konkretnih projektov, izplačil – bo govor nocoj v rubriki 24UR Inšpektor. Leto pred tem je isto podjetje izdelalo pregled vseh članic univerze, a ne tako podroben. Ker je tedanji rektorat ta prvi pregled presenetil, so se odločili za pregled na izbranem vzorcu tistih fakultet in profesorjev, ki so najbolj izstopali. In prav o tem dokumentu s februarja 2018 in o teh, ki so najbolj izstopali v ugotovitvah, bomo poročali nocoj v Inšpektorju.

Univerza v Mariboru se brani, da je pregled "pisan na način, da ne vsebuje končnih ugotovitev in da so že pregledovalci predvidevali, da bo podroben pregled še potreben". Končni pregled naj bi pripravljali. Novinarki so poslali "delno zavrnilni odgovor na prejeta novinarska vprašanja". O zapisanem v "pregledu transakcij" na mariborskih fakultetah podrobneje nocoj v 24UR Inšpektor.

To je še ena iz niza afer na univerzah v Sloveniji v zadnjih letih. Od afere Supervizor, ko je protikorupcijska komisija razkrila visoke honorarje, ki so jih poleg plač dobivali nekateri posamezniki v javnem sektorju, tudi nekateri  profesorji, predvsem nekdanji dekani ali člani vodstev fakultet. Znana je tudi afera dodatki za stalno pripravljenost, ki jih je brez pravne podlage izplačevalo devet ljubljanskih fakultet. Skupno skoraj dva milijona evrov, od tega največ ekonomska fakulteta, ki je dodatek nekaterim dodeljevala kar osem let. Nobene od teh afer niso razkrili notranji mehanizmi na univerzah. Eden redkih, ki si o teh aferah na univerzah upa na glas govoriti, je mariborski profesor, filozof dr. Friderik Klampfer.

" ... da se je nekaj ljudi okoristilo z denarjem, za katerega večina ljudi na univerzah sploh ni vedela, da je na voljo za razdeljevanje, da so bili to ljudje na vodilnih položajih, s katerimi je povezana neka moč, vpliv, oblast in tako dalje; da so odpovedali vsi nadzorni mehanizmi ... In pa najbrž je skupen tudi epilog, da se je tresla gora in rodila miš, da se v resnici ni nič zgodilo," je za 24UR Inšpektor stanje povzel dr. Klampfer.

Nocoj v rubriki 24UR Inšpektor torej tudi o tem – o poteh  denarja na slovenskih univerzah in o tem, zakaj se stvari ne sme pometati pod preprogo. Tudi o mladih, ki so na univerzah marsikdaj podplačani ali pa delajo nekatere stvari celo brezplačno, in to na projektih, iz katerih nekateri dobijo veliko denarja.

Pri visokošolskih aferah pogosto slišimo argument vodstev, da gre za tržna sredstva. A vprašanje je, ali gre res za sredstva, ki so bila na konkurenčen način pridobljena na trgu, ali za denar od izrednih študentov, od agencije za raziskovalno dejavnost, evropska sredstva prek ministrstva ... Pa je dovoljeno, da javne univerze s tržnimi sredstvi oziroma sredstvi, ki jih ne dobijo neposredno iz proračuna, počnejo, kar želijo? Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da morajo univerze s tržnimi sredstvi ravnati zakonito in gospodarno, lahko pa same v okviru veljavnih predpisov, ki jih imajo, samostojno odločajo, kako bodo ta sredstva porabile. 

"To je sprenevedanje, ustanoviteljica univerz je država. Finančni vir tukaj sploh ni odločilen, imamo številna področja javne službe, ki se v večjem delu financirajo od uporabnikov, pa kljub temu obstaja nadzor nad poslovanjem," je jasen predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič, ki opozarja, da bi morala država jasno določiti pravila igre – kaj se sme na univerzah početi in česa ne. Ne glede na to, ali gre za sredstva od izrednega študija, proračunski, evropski ali tržni denar. Povezovanje z gospodarstvom, če gre za nekaj dolgoročnega, je seveda nekaj dobrega, je v javnem interesu, pravi Marinčič. Ni pa v javnem interesu sodelovanje s podjetji, kadar je glavni cilj predvsem dodatni zaslužek nekaj profesorjev.

Pravila igre bi morala biti definirana, trenutno je namreč na univerzah omogočenega veliko ribarjenja v kalnem, ki ustreza močnim in velikim. Novinarji se pri razkrivanju teh zgodb pogosto srečujemo z zaposlenimi, ki zgodbe potrdijo in izpostavljajo nepravične prakse na fakultetah ali nepravilnosti in ki navajajo, da se zelo bojijo maščevanja svojih sedanjih ali nekdanjih predpostavljenih.