Od kmeta do krožnika. Zakaj je hrana dražja in kdo višje cene občuti najbolj?

Na začetku prehranske verige - na Kmetiji Lipoglav - na 15 hektarjih sadovnjakov pridelujejo predvsem jabolka, hruške, tudi orehe. Kmetovanje je po besedah mladega kmeta Stojana Lipoglava nenehno preračunavanje stroškov, spremljanje trga in predvsem prilagajanje vremenskim razmeram. "Kmetovalec mora biti računovodja, prodajalec, kemik, birokrat. Včasih že kar pravnik, tudi vremenoslovec."

Suša jim je letos po njegovi oceni pridelek zmanjšala za okoli polovico. Višji so tudi stroški dela, prevoza, embalaže, energije, gnojil in zaščitnih sredstev. Strošek pridelave kilograma jabolk ocenjuje na približno 45 do 65 centov.

V Ljubljanskih mlekarnah letno odkupijo 223 milijonov litrov izključno slovenskega mleka od 2100 kmetov. Mleko je treba na razdrobljenih slovenskih kmetijah zbrati, pripeljati v proizvodnjo, predelati, zapakirati in nato dostaviti trgovcem. "Pri predelavi mlečnih izdelkov je treba mleko po zelo razdrobljenih slovenskih kmetijah pobrati, pripeljati v obrat, predelati, zapakirati embalažo in potem peljati še do trgovske police. Vsi stroški energenti, embalaža so se v zadnjem obdobju povišali tam, v našem primeru od 6 do 12 odstotkov," pojasnjuje vodja korporativnega komuniciranja Maja Kalan.

Višji so tudi stroški trgovcev - delo, energija, gorivo in logistika. SPAR Slovenija ima - glede na njihovo analizo - 82 odstotkov živilskih in neživilskih izdelkov njihovih lastnih blagovnih znamk enako ali nižjo ceno kot leto prej. Med izbranimi osnovnimi izdelki je bilo oktobra S-BUDGET maslo skoraj 44 odstotkov cenejše kot pred letom dni, SPAR trajno mleko skoraj 28 odstotkov, cena kilograma sira pa je ostala enaka. Glavni izvršni direktor SPAR Slovenija David Kovačič opaža, da potrošniki pri nakupih nimajo enakih prioritet. "Nekaterim je pomembno poreklo, nekaterim je pomembna cena, splošno gre v to, da ljudje več kuhajo doma."

To smo preverili tudi pri konkretnem nakupu. Z Laro Nastran smo šli po sestavine za kosilo za petčlansko družino. Skupaj je plačala 15,30 evra oziroma 3,06 evra na osebo za piščanca, riž in kruh. Zelenjave v izračun nismo vključili, saj jo družina kupuje pri lokalnih kmetih. "Predvsem akcije pridejo prav." Pri nakupih primerja tudi cene na kilogram oziroma liter ter je, kadar je mogoče, pozorna na slovensko poreklo. Kako občutijo podražitve? "Dejstvo je, da moji otroci rastejo in več pojejo. Se mi pa zdi, da se vsako leto zadeve dražijo in posledično bolj gledamo, bolj primerjamo."

V zadnjem letu so se cene hrane zvišale za 0,6 odstotka. A če pogledamo pet let nazaj, so višje za 35 odstotkov. Pri nekaterih živilih pa bistveno bolj. Po podatkih Statističnega urada so sadje in oreščki dražji za 62 odstotkov, goveje in telečje meso za 67 odstotkov, sveži agrumi pa kar za 176 odstotkov. Kdo v prehranski verigi dejansko občuti podražitve in kdo na koncu plača račun?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da dražje ni nujno tudi boljše. Zelo podobna izdelka, tudi istega proizvajalca, se lahko prodajata pod različnima znamkama in po precej različnih cenah. "Ne gledati samo na ceno. Ne gledati samo na znamko, poglejte alternative," svetuje Matjaž Pirc. Potrošniki moramo biti pozorni tudi na skrčflacijo, pri kateri proizvajalec zmanjša količino izdelka, ter skimpflacijo, ko lahko dražjo sestavino nadomesti cenejša.

Podatki Mediane kažejo, da domači obrok pridobiva na pomenu. Delež tistih, ki doma pogosto skupaj pojedo obrok, se je v enem letu povečal z 69 na 73 odstotkov.

Kako pripraviti hiter, hranljiv in cenovno dostopen domači obrok, nam je pokazal kuhar Luka Pangos. Pripravil je poenostavljen quiche s polnozrnato tortiljo, jajci, piščancem, porom, čičeriko in mocarelo. Svoj običajen obrok pripravi za približno 2,5 do 3,5 evra na osebo. Svetuje načrtovanje tedenskih nakupov, uporabo čim manj predelanih sestavin, vključevanje stročnic in uporabo ostankov iz hladilnika. "Če pogledamo, da 3 evre stane burek, 2 evra stane kos pizze, mislim, da si lahko doma, pripraviš nekaj zelo hranilnega za to ceno."

V ljubljanski Veganiki glavne jedi stanejo med 17 in 27 evrov. Tudi tam opažajo višje cene sestavin, med drugim indijskih oreščkov, čokolade in kave. "Gostinci imamo dve opciji ali boš dvignil ceno ali boš uporabil cenejše sestavine. V našem primeru raje ceno dvignemo, kot da bi kompenzirali s kvaliteto sestavin, ker ljudje niso neumni in vedo, kaj jim strežeš," pojasnjuje lastnica in glavna kuharica Nika Babić. Predvsem opaža spremembo v pogostosti obiskov restavracij. "Tudi sama pri sebi opažam, da si ne morem privoščiti, da bi vsak dan hodila v restavracije."

Rasle so tudi plače. Povprečna neto plača se je med letoma 2021 in 2025 zvišala z 1.270 na 1.602 evra, torej za dobrih 26 odstotkov. Toda kupna moč se pri vseh živilih ni povečala enako. S povprečno neto plačo smo si leta 2025 lahko kupili skoraj 120 kilogramov manj kruha in 40 kilogramov manj kave kot leta 2021. Po drugi strani pa 286 kilogramov več moke, 91 kilogramov več krompirja in 29 kilogramov več piščančjega mesa brez kosti.

In ne draži se samo hrana. V približno petih letih so se najemi stanovanjskih nepremičnin zvišali za skoraj 58 odstotkov, zračni potniški prevoz je dražji za 77 odstotkov, trdna goriva za 74, nakupi nakita in ur za 68 odstotkov.

Koliko bomo porabili za hrano, zato ni odvisno samo od cene na polici. Tudi od tega, kaj kupujemo, koliko primerjamo, koliko hrane zavržemo in koliko obrokov pripravimo sami. Domače kuhanje se tako ne vrača le zaradi veselja do kuhanja, ampak vse bolj tudi zaradi računice: kako z istim denarjem jesti dobro in porabiti manj.