Prijava na projekt jim je sicer vzela kar nekaj časa, a zapletov ni bilo; pomagali so jim tudi na kmetijsko svetovalni službi. "Če imaš namen razvijati se, zakaj ne bi izkoristil finančnih sredstev, ki jih imaš na voljo," pravi Goran Šukar. Izkušnja je torej zelo pozitivna.
Prav tako je s pomočjo evropskih sredstev na novo zaživela 37-letna Urša Repše, diplomirana ekonomistka, ki je bila brezposelna in je zaposlitev našla prek programa Zaposli.me, ki ga izvaja Zavod za zaposlovanje in je trenutno eden največjih projektov evropske kohezijske politike v Sloveniji. Namenjeno mu je več kot 90 milijonov evrov. "Meni se je v sklopu projekta Zaposli.me že iztekla tista doba enega leta in ob končanju te dobe sem pridobila pogodbo za nedoločen čas," pripoveduje Urša Repše.
To sta dve uspešni in konkretni zgodbi črpanja evropskega denarja v tej finančni perspektivi, ki pokažeta, kako pomembna so ta sredstva za marsikoga. A celotna slika ni tako rožnata. Kako poteka črpanje, za kaj porabljamo evropska sredstva in kaj Slovenija počne narobe in zakaj? Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel za 24UR Inšpektor opozarja, da je stanje porazno, član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb pa, da smo med najslabšimi.
Iz prejšnjega proračuna Evropske unije 2007-2013 je Sloveniji uspelo počrpati vsa sredstva, ki so ji bila na voljo. Bo pri tem uspešna tudi v tej finančni perspektivi 2014-2020? Na voljo ima dobre 4 milijarde evrov. Nekateri kazalci so trenutno slabi, kar pa še ne pomeni nujno, da bo tako tudi na koncu. Jasno pa je, da smo počasni in da smo do zdaj počrpali manj kot v primerljivem obdobju v prejšnjem sedemletnem proračunu. Poleg tega pa še številne druge težave in opozorila, ki bi jih država morala slišati.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.