Čokolada: omamna pregreha

Od zrna do tablice

Vonj po čokoladi je prevzel vsak kotiček malega družinskega obrata v Grosuplju. Vreče kakavovca, zložene v kotu, ena za drugo gredo v predelavo. "Kakav je treba najprej presejati, pregledati, če je kak tujek notri. Slab, posušen, nima nobenega okusa," pojasni Sebastjan Kalinšek iz 20 chocolate. Z ženo je prepotoval države, kjer rastejo najboljši kakavovci, ga spoznal, kot sam pravi, do njegovega bistva.

V Sloveniji sta edina, ki čokolado izdelujeta od zrna do tablice. Kakav torej pražijo, meljejo, sredico zrna ločijo od lupine in iz tega naredijo čokolado.

Iz redne službe v čokoladni atelje

Kako zasvojljiva je čokolada, je pred 12 leti občutil Lučo Žgank. Od prostočasnega kuharja je kmalu vse noči prebedel ob ustvarjanju in preizkušanju novih čokoladnih receptov. Nakupil in prebral je nešteto knjig o čokoladi, nato v kletnih prostorih svoje hiše ustvaril, kot mu sam reče, laboratorij. "Tukaj se ob samotnih zimskih večerih igram in ustvarjam s čokolado, delam nove recepte," pravi Žgank, ki ga je čokolada tako prevzela, da se je, namesto, da bi se upokojil, s čokolado začel profesionalno ukvarjati. 

Ena prvih čokoladerk v samostojni Sloveniji, strastna ljubiteljica čokolade, nekoč profesorica jezikov pa je, kot sama pravi, pred skoraj 30 leti življenje postavila na glavo, ko je dala odpoved in začela s svojo obrtjo. Marinka Dobnik se je zaljubila v belgijske pralineje, ko jih v Sloveniji še nismo poznali: "Nisem imela pojma, nisem imela kapitala, imela sem dobre dispozicije z okusom, z estetiko in drznostjo. To je bil križev pot," pravi.

Evropejci največji uporabniki čokolade

Evropejci smo največji uporabniki čokolade – uvozimo 60 odstotkov svetovne proizvodnje.

Medtem ko v razvitem svetu uživamo v sladkobi čokolade, je realnost kmetov in obiralcev popolnoma drugačna, opozarja Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus. "Ocenjuje se, da je zaslužek kmeta, ki obdeluje kakavovec pet dolarjev na dan. To pomeni, da mora do deset ljudi zraven še preživet – delavce in družino. Tudi zato je otroško delo precej pogosto. Zaslužek kmeta, ki predeluje kakavovec se je v zadnjih 20 letih več kot prepolovil. V 80 letih je bil 14 odstotkov vrednosti celotne tablice čokolade, zdaj dobijo okoli šest odstotkov," opozarja.

Zato ni nepomembno, katero čokolado kupujete. Razlike so tudi v kakovosti, okusu. Je čokolado zdrava, kot so nekoč ugotavljala starodavna ljudstva ali z njo pretiravamo? Kje raste kakavovec in kako je prišel v Evropo?

Celotno oddajo si lahko ogledate na VOYO.