"Občutek, ki se verjetno lahko primerja z rojstvom otroka"
Mai je v Slovenijo prispel iz Gane, Isa Tara pa 10 let za njim iz Sierre Leone. "Ne maram, ko se vsi dotikajo mojih las," me opozori, ko mu povem, da ima krasno frizuro. Star je 11 let, o svoji posvojitve ve vse: "Mami mi je povedala takoj, ko sem vprašal," pojasni. Vprašanj je bilo veliko: "Kako sta izgledala moja biološka starša. Povedala mi je, da ju noben ne pozna. Potem sem vprašal, zakaj sem temen. Povedala mi je tudi to," nadaljuje.
Enako je z Iso Taro, ki ima družino, le da ta zanjo ni mogla skrbeti. Pavšarjevi z njimi redno ohranjajo stike. "Ne predstavljam si, da bi ju posedla z 10 leti za mizo in jima povedala. Ne. Odraščata s tem, da to ni tabu. Trudimo se tudi poslušati afriško glasbo in spremljamo afriške umetnike," pravi Mateja Zorko Pavšar.
Podobno je pri družini Prosen, ki je svojo deklico posvojila v Nepalu. "Bolj si iskren, boljše je," pravi Aljaž Prosen, "midva sva ji povedala takoj, da je iz Nepala, da jo je mamica tam rodila, da je posebna. Zdaj reče: jaz sem posebna, ker sem iz Nepala. Nepalci smo pač taki."
Trenutek, ko prvič spoznaš svojega otroka, se verjetno lahko primerja z občutkom, ko ga rodiš, je prepričana Mateja Zorko Pavšar: "Ko ti ga dajo v roke in rečejo, to je vaš sin! To je najlepši trenutek."
Odločitev, ki dozoreva
Odločitev za posvojitev otroka ni enostavna. Večina posvojiteljev je šla skozi dolga in boleča obdobja umetnih oploditev in izgub otroka. Nekateri svoje otroke že imajo, a želijo pomagati tistim, ki odraščajo v nemogočih razmerah brez starševske ljubezni. Postopki za mednarodno posvojitev so dolgotrajni in zapleteni. Po navadi mine več let, dokler ne pridejo do ustreznega in zanesljivega kontakta v državi, iz katere posvajajo otroka. Še večja ovira je denar. Plačila odvetnikom, notarske storitve, donacije sirotišnici. Vse to stane, v nekaterih državah tudi od 30.000 evrov navzgor.
Dr. Darja Zaviršek, predavateljica na Fakulteti za socialno delo, zato opozarja, da bi država lahko naredila več. "V primeru Ruske federacije so starši opozarjali na to, da bi država lahko zmanjšala stroške tako, da bi zagotovila zastonj prevajalce, druge odvetniške vloge, pa tudi cenejše nastanitve, avionske karte in tudi to, da starši ne bi potrebovali vize." Kar nekaj staršev namreč najema kredite, da lahko plačajo drage in zamudne birokratske postopke.
V 24ur Inšpektor smo odgovorili tudi na vprašanja, kaj je z otroki v ukrajinskih sirotišnicah. Kako jim lahko pomagamo? Obiskali smo tudi dom za otroke brez ustrezne starševske skrbi v Zagrebu. V njem so nastanjeni otroci, ki čakajo na svoj novi dom.
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
