Otroci in mladostniki pred ekrani

Razmere, v katerih trenutno živimo, niso lahke; starši in otroci so v teh časih v težkem položaju, a vendar in prav zato smo v rubriki 24ur Inšpektor pripravili nekaj napotkov, navodil strokovnjakov o otrocih pred zasloni. Koliko časa pred zasloni je primerno in koliko je preveč, na kaj paziti, kako se pogovarjati o tej temi, pa o vsebinah, zgledu staršev, motivaciji in o varnosti na spletu. Govorimo o majhnih otrocih, o šolarjih in o najstnikih. Kaj na internetu objavljati in česa ne? Se najstniki in najstnice zavedajo, kaj smejo in česa ne smejo objaviti na spletu? Komu pošiljati fotografije in kakšne? Kako je z zasebnostjo? Pa pravilna komunikacija na spletu ... Ali starši vedo, kaj so primerne vsebine? Vedo, kaj povzroča širjenje sovražnosti, kaj lahko povzroči obremenjevanje z všečki, slepo sledenje trendom s spleta? Naj vam bodo nekatera pojasnila in priporočila iz 24ur Inšpektorja v pomoč.

Najprej pa vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo – koliko časa naj otroci največ preživijo pred zasloni? V sekciji za primarno pediatrijo so pripravili smernice, v katerih priporočajo: za otroke do 2. leta starosti uporabo zaslonov odsvetujejo, od drugega do petega leta naj jih uporabljajo manj kot uro, in še to skupaj s starši, od šestega do devetega leta največ uro, od 10. do 12. leta uro in pol, starejši otroci pa največ dve uri dnevno. To so priporočila, ko govorimo o uporabi računalnika, tablice, telefona v prostem času, za zabavo; torej ne vključujejo časa, ki ga otroci pred ekrani porabijo zaradi šole. Preveč časa, preživetega pred zasloni, lahko pušča negativne posledice – od motenj spanja do razdražljivosti, motenj pozornosti, težav z vidom, anksioznosti, pretirana uporaba pa lahko privede tudi do odvisnosti.

"Še nekaj je treba vedeti – ni vsaka uporaba naprav enaka drugi; ni denimo enako, če otrok na računalniku ure in ure igra igre in je na družbenih omrežjih ali pa se prek videa pogovarja s prijatelji in tako vzdržuje v tem času močno okrnjene socialne stike. Obstajajo vsebine in aplikacije, ki spodbujajo otrokovo kreativnost, radovednost in znanje. Starš je tisti, ki mora otroka pravočasno usmeriti, kaj so dobre vsebine ter kako sodobno tehnologijo uporabljati pametno in varno. To je v poplavi vsebin in aplikacij težka naloga, pomagate si lahko, svetujejo strokovnjaki, z različnimi spletnimi stranmi, s seminarji na spletu, morda vam pomagajo prijatelji, otrokove učiteljice, starši sošolcev vaših otrok. Vsaj pri mlajših otrocih bodite vi uredniki vsebin, ki jih spremljajo. Predvsem pa, naj ne bodo pred ekrani zato, da mine čas in da imate vi mir. Vse to je v korona času, ko številni starši delajo od doma, zelo težko, da ne rečemo celo nemogoče, a po drugi strani, kot opozarjajo sogovorniki, še toliko pomembnejše," v rubriki 24UR Inšpektor pripoveduje novinarka Tina Kristan.

"Mladi in otroci so zdaj pod izjemnim stresom. Stresna je šola sama po sebi. Šolanje na daljavo je stresno še toliko bolj. Če zraven prištejemo še stres, v katerem smo zaradi same epidemije, pa zaradi tega, ker se ne smejo družiti, pa ker ne smemo nikamor, to niso normalne situacije. Poleg tega zelo intenzivno doživljajo tudi stres svojih staršev. In nima jim smisla govoriti: zmanjšati stres, ker ga ne morejo zmanjšati, na to nimajo vpliva. Lahko jim pa pomagamo, da se naučijo soočati s stresom," razlaga dr. Danijela Makovec Radovan z oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti in starše poziva: "Poskrbite, da otroci v času, ki je namenjen šoli, res počnejo stvari za šolo, da se ta čas šole ne razpotegne na ves dan, predvsem pa, da preostali, torej prosti čas otroci niso preveč pred ekrani." Svetuje, da naredite urnik, kaj boste v dnevu ali celotnem tednu počeli. Bolj kot bodo pri sestavi urnika sodelovali otroci, lažje in z večjim veseljem mu bodo sledili. "V tem času naj se res veliko gibljejo, naj berejo stvari, ki niso na ekranih, naj ustvarjajo, rišejo, naj se spomnijo, kaj so počeli včasih; ne morejo na organizirane dejavnosti, lahko pa počnejo marsikaj. Vključimo jih seveda tudi v gospodinjska opravila. Verjetno bodo to počeli malo manj radi, ampak tudi to je del vsakdana, ki ga je treba opraviti." 

In še nekaj: zgledi vlečejo. Tudi mi odrasli moramo odložiti telefon, iti z njimi ven, jih prisiliti, da grejo z nami ven, da nam kaj pomagajo, da počnemo stvari z njimi, ki jih radi počnejo, čeprav so nam manj smiselne ali celo neumne. Otroci si to zaslužijo. In kot smo opozorili v enem od prejšnjih Inšpektorjev: otroci in najstniki se morajo vsak dan gibati. "Starši so tudi pod stresom, v stiskah, najmanj naporno je, da ga pustimo početi, kar počne, ampak tu moramo imeti odrasli zavedanje, da to ni dobro. In zato je treba kdaj pač "trčiti" z otrokom tudi zato, ker ti kot odrasel veš, kaj je za njega dobro, treba pa je to skomunicirati na primeren način, da to otrok razume," pravi dr. Danijela Makovec Radovan. "Začeti čim prej in vztrajati. Biti zadovoljni z majhnimi koraki. Ne moremo pričakovati, da bomo vsi funkcionirali takoj. In to opaziti pri otrocih ter to tudi pohvaliti."

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.