12°C

(O)živeti turizem

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
24UR Inšpektor /
KOMENTARJI
148
Kriza je enajstkrat hujša kot leta 2009, s številkami smo se vrnili 30 let nazaj. Tako globoke sledi je v turizmu pustila korona kriza. Lani je bilo za polovico manj turistov, še hujši padec je ublažilo 935.000 unovčenih turističnih bonov. Skrb vzbuja več kot 70-odstoten upad tujih gostov, od katerih turizem živi in brez njih vrnitve v obdobje turističnih rekordov ne bo. Kdaj bo turizem spet zgodba o uspehu, kakšno strategijo bomo ubrali, se bodo potovalne navade spremenile?

Od Bleda in Kranjske Gore do prestolnice 

Analizo o turizmu, ki je bil na konju, zdaj pa na psu, je v rubriki Inšpektornaredila novinarkaPetra Čertanc Mavsar, ki je obiskala bržkone ene najbolj turističnih krajev v Sloveniji – Bled, Kranjsko Goro in Ljubljano. O posledicah iz prve roke – od odpuščanj do bitke za preživetje –, idejah in rešitvah pripovedujejo ljudje, ki turizem kreirajo in od njega živijo. 

Bled je pred pandemijo vsako leto obiskalo pol milijona turistov, zato ni bilo ne dovolj nastanitev, ne parkirišč. Zdaj je nenavadno tih in prazen. Matija Blažič, lastnik hotela z 61 sobami, je odvisen predvsem od tujih gostov. Jeseni se je odločil za radikalen korak, odpustil je skoraj polovico svojih zaposlenih."Nas je bilo prej 27 stalno zaposlenih. V sezoni smo število povečali tudi za 10 ljudi, zdaj nas je 15. Odpustili smo dva natakarja, enega kuharja. Z nekaterimi smo dogovorjeni, da se vrnejo nazaj."

Bled sameva.
Bled sameva.FOTO: 24UR Inšpektor

Borba za kadre

Borba za kadre, ki jih je v turizmu in gostinstvu leta in leta primanjkovalo, bo po vsej verjetnosti zdaj še bolj surova, opozarja direktor Turistično gostinske zborniceFedja Pobegajlo. Ukrep čakanja na delo je ohranil večino delovnih mest, pravi, a posledice na trgu dela bodo kljub temu velike. "Delež brezposelnih v turizmu se počasi bliža 30 odstotkom, kar je katastrofalen podatek. Vseh 12 do 13 tisoč brezposelnih si išče službo v drugih panogah, kar je človeško, da si najdejo delo. Po drugi strani pa bo po zagonu turizma vprašanje, kje zagotoviti kader."

Pred tremi leti je država velikopotezno načrtovala, da bo v gostinstvu in turizmu do letošnjega leta ponujala 12 tisoč novih delovnih mest. A brez jasne strategije, kako bomo do njih prišli, kje bomo kader dobili, saj so turistični delavci raje odhajali na bolje plačano delo v tujino.

Zdaj, ko so se zaradi epidemije zaposlili v drugih panogah, pa je prisoten upravičen strah, da se v turizem in gostinstvo ne bodo več vrnili. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajcje prepričan, da težav ne bo. "Prepričan sem, da so tisti, ki so skrbeli za dobre delavce, slednje skozi naše ukrepe lahko obdržali. Ko bo turizem znova stekel, bo za dobre kadre potekala bitka."

Ob tem velja spomniti, da država posredno ali neposredno obvladuje dobrih 40 odstotkov slovenske turistične ponudbe, torej je tudi sama delodajalec. Brez ustreznega plačila in kakovostne motivacije bo natakarje, sobarice, kuharje in receptorje težko prepričati, da se vrnejo v panogo. 

Finančno gledano, to, kar prejmemo kot povrnitev stroškov za čakanje, je kar v redu. Kar pa zdaj potrebujemo, pa je močna, močna reklama. Res močna!
Matija Blažič, lastnik hotela Ribno, Bled

Kranjska Gora. Od tega tedna, ko so se sprostili ukrepi, vzhodni del Slovenije pa je bil na počitnicah, so vedrejših nasmehov, a to zimske sezone, ki je izgubljena, ne bo rešilo.Upe usmerjajo na odprtje sezone po 1. maju. Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, poudari, da so imeli vedno okoli 30 odstotkov domačih gostov, zato morajo vlagati v ta trg. "Je pa res, da brez tujcev tukaj na dolgi rok ne bomo mogli preživeti. Potrebnih je še več vlaganj, kot jih je bilo, ker je konkurenca močna in bomo vsi pritisnili na podobne trge."

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, z novinarko 24UR Inšpektor Petro Čertanc Mavsar.
Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, z novinarko 24UR Inšpektor Petro Čertanc Mavsar.FOTO: 24UR Inšpektor

Tuj turist zapravi trikrat več od domačega

Gostov iz oddaljenih krajev v Slovenijo še nekaj časa ne bo. Zato letos nagovarjamo tiste, ki k nam lahko pridejo z avtomobilom, avtobusom, vlakom. Nemce, Avstrijce, Italijane in domače goste. Turizem bo okreval postopno, v obdobju od treh do petih let. Turistični delavci pri gostih opažajo strah, previdnost. Čeprav je domači gost izjemno pomemben, brez tujega vrnitev turizma na nekdanje rekorde ni mogoča. Tuj turist pri nas v povprečju za nastanitev in sprotne izdatke zapravi 137 evrov dnevno, domač turist pa 42 evrov, torej 3-krat manj.

Za nas je pomembno, da omogočimo potovanja ljudem na nediskriminatoren način. Obveljala bo kombinacija testa in cepljenja. Bi bilo pa dobro, da bi bil sprejet skupen način prehajanja mej na ravni EU.
Simon Zajc, državni sekretar, MGRT

Še vedno je veliko neznank – kakšna bo epidemiološka situacija? Bomo lahko leteli in kam? Kdaj bodo države odpirale svoje meje in na kakšen način jih bomo prehajali? Vsaka kriza je lahko tudi priložnost – zdaj je čas za premislek o nadaljnjem razvoju turizma. Naučiti se bo treba sobivanja z virusom. Turizem po covidu bo drugačen. Ali, kot pravi Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), turizem bo drugačen, potovanja bodo bolj poglobljena."Vedenje turistov se izjemno hitro spreminja. Temu moramo tudi hitro slediti. Ljudje bodo želeli biti v stiku z naravo, stran od množic. Več lokalnega, avtentičnega, in morda je tudi to prednost za Slovenijo."

Ker je Slovenija leta gradila na trajnostnem turizmu, zelenih, nemnožičnih destinacijah, bomo po prepričanju turistične stroke lažje okrevali. Koliko bo Slovenija iztržila od predsedovanja Evropski uniji, kdaj se bodo napolnili hoteli, ki jih za potrebe kongresnega turizma gradijo v Ljubljani, kaj je s platformo Airbnb, ki je zamajala trg najemniških stanovanj? Kam se je preusmeril prevoznik, ki je mesečno na letališča prepeljal več kot 30 tisoč potnikov, komu in kdaj bodo lepote razkazovali turistični vodniki? 

Prispevek si lahko v celoti ogledate na Voyu.