Poletna varstva, tečaji, kolonije, poletne šole ...

Kje, kako, s kom bodo otroci preživeli počitnice? S tem vprašanjem se vsako leto soočajo številni starši, mnogi so v stiski, kar je razumljivo, saj si praktično nihče ne more privoščiti dveh mesecev dopusta ali varstva pri starih starših, letos pa so zaradi koronakrize pri načrtovanju počitniškega varstva še dodatne težave. Kam torej z otroki poleti? Da bodo na varnem, da prostega časa ne bodo preživljali sami doma, da si ga ne bodo krajšali le z elektronskimi napravami, pač pa da bodo počitnice tudi za vse tisto, kar morajo biti: čas, ko se odklopijo, družijo, zabavajo, ustvarjajo, ko počnejo tisto, kar jih veseli in osrečuje ...

Seveda smo se po pojasnila in priporočila obrnili tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Na naše vprašanje o varstvu pri starih starših so odgovorili, da konkretnega vsesplošnega odgovora ne morejo podati. Pravijo, da naj bo to, ali gre lahko otrok k starim staršem na počitnice, presoja posameznika. "Zdravstveni status starih staršev je različen in težko je podati neko splošno priporočilo," so zapisali. Prav tako tudi na naša konkretna vprašanja, kaj svetujejo glede organiziranih počitniških varstev, niso mogli natančno odgovoriti, saj je, kot pravijo, nemogoče napovedati, kakšna bo epidemiološka situacija glede covida-19 v poletnih mesecih. V nadaljevanju so zapisali, da veljajo osnovni higienski ukrepi: higiena kašlja, vzdrževanje razdalje ... Za otroke v varstvu bo pomemben ukrep oblikovanje majhnih stalnih vzgojnih skupin, pravijo na NIJZ. Taborjenje, denimo, pa da predstavlja več potencialno tveganih momentov. 

Novinarka Maja Sodja je za 24UR Inšpektor naredila pregled vseh relevantnih dejstev, ki so doslej znana glede počitniških varstev, tečajev, organiziranega preživljanja počitnic. Govorila je s ponudniki, komercialnimi in tistimi s subvencijo, se pozanimala pri občinah, ki to urejajo zelo različno, povprašala starše, kot že rečeno seveda tudi NIJZ, šolsko ministrstvo, pa strokovnjaka za pedagogiko in organizacijo.

Učenci so v času koronakrize namreč za računalniki, tablicami in telefoni preživeli veliko več časa kot sicer. Kako doseči, da ne bodo tudi vse poletje prikovani na ekrane? V centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout - kjer so v času najstrožje izolacije imeli precej več klicev kot sicer, klicev zaskrbljenih staršev, kako naj svoje otroke spravijo z računalnikov - bodo v Inšpektorju povedali, kako naj starši vedo, kaj je prava meja in kako to mejo vzdrževati. Najbolj preprost odgovor, kdaj uporaba elektronskih naprav postane pretirana, je -  ko otrok začne zanemarjati osnovne stvari, kot so prehranjevanje, higiena, spanje. Vsi strokovnjaki opozarjajo: težava niso naprave, problem je v njihovi uporabi. Ta je pogosto napačna že pri predšolskih otrocih, takrat ko jih starši uporabijo, da pomirijo otroka, da ga nahranijo, da otrok zaspi ...

Slišali in videli boste tudi, kako se je letos zaradi koronakrize spremenila struktura staršev, ki iščejo varstvo za svoje otroke. Kakšna so opozorila, ki bi jih morala slišati država, občine?

Organizirane počitnice so za otroke izjemnega pomena, opozarja profesor na Oddelku za pedagogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti Damijan Štefanc. Tako z vidika druženja ter socialnega, čustvenega razvoja. Počitniške dejavnosti to spodbujajo, zato je ključno, da se otroci vanje vključujejo. "Že tako ali tako živimo v družbi, ki postaja vse bolj individualistična, vse bolj smo osredotočeni sami nase, primarno gledamo na lastne interese. Zlasti za vzgojo mladih pa je izjemno pomembno, da imajo izkušnje, v katerih lahko navezujejo stike z mladimi, s svojimi vrstniki," pravi. Da se skozi navezovanje stikov naučijo reševati probleme, konflikte, se prilagajati, razvijati empatijo do drugega, intelektualni napredek. To so dejavnosti, ki se jih ne da početi na daljavo, zato je letos še toliko bolj pomembno, da gredo otroci med otroke - ob nujnem upoštevanju epidemiološke slike seveda.

"Sploh v tej situaciji, ko so bili otroci primorani biti v samoizolaciji, ko so bili prikrajšani za druženje, za nek običajen pouk, v katerem se lahko realizira vrsta ciljev, in glede na dejstvo, da prihajajo počitniški meseci, ko je tudi potreba po takšnih dejavnostih večja, bi morali imeti rešitev, ki bi omogočala, da čim več staršev, zlasti tistih, ki si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti, ki nimajo denarja in drugih alternativ, da bi lahko svoje otroke vključili v dejavnosti, ki bi bile ustrezno vsaj dofinacirane in pri čemer lokalne skupnosti ne bi bile edine soodgovorne, da se takšne dejavnosti ponudijo," opozarja Štefanc. Prav zdaj je čas, da bi se to problematiko, na katero že leta opozarjajo, ustrezno uredilo. "Mi smo že pred desetimi leti razmišljali o tem, da je škoda, da so šole kot javni prostori neizkoriščeni," še razlaga.

V Inšpektorju bomo torej ob identificiranju problemov skušali poiskati tudi rešitve. Že doslej je bilo namreč tako, da so eni straši ostali brez organiziranega varstva, mesta so lahko zelo hitro zasedena; in da si ga nekateri niso mogli privoščiti. Staršev, ki otrokom ne morejo plačati počitniških varstev, letovanj, taborov ... pa je letos še več, opozarjajo v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. "Včasih smo jemali otroke, ki še nikoli niso bili na morju, tudi letos jih bomo, ampak letos vemo, da so ti ukrepi pahnili v stisko družine, ki so delale, ki so vsak dan hodile v službo, denimo imele manjše podjetje, pa so zdaj na nuli oziroma si tega ne bodo mogli privoščiti. Ti otroci bodo sami doma, zanje bomo zagotovo poskrbeli ...," med drugim pravijo na ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.