Vsak četrti osnovnošolec je že občutil medvrstniško nasilje na svoji koži

Vsekakor je stereotip, da to počnejo samo močni in veliki ali problematični fantje, povsem zgrešen. Prav tako metode nasilja niso samo fizični obračuni in grožnje, hude so tudi stiske zaradi izločanja iz družbe, zasmehovanja, poniževanja, maltretiranja po spletu, družbenih medijih, aplikacijah ... česar pa odrasli pogosto ne zaznamo.

"Medvrstniškega nasilja ne bomo nikoli izkoreninili, naša naloga pa je preprečiti, da ne pride do dolgotrajnega nasilja," pravi Ingrid Klemenčič, specialna pedagoginja in svetovalna delavka na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, kjer si prizadevajo, da medvrstniškega nasilja sploh ne bi bilo. Lani so – pove s primerom – posredovali, ko je skupina deklic izločila sovrstnico: "Bila je bistra, ampak z zelo majhno podporo sovrstnikov. Malo prijateljev je imela, zelo grdo so govorili o njej, niso ji dovolili, da se z njimi druži, na družbenih omrežjih so bili komentarji ... Mama je poročala, da slabo spi, da si ustvarja o sebi slabo sliko, da ni ok, da je z njo nekaj narobe." 

Prav izločanje je med sovrstniki eden najpogostejših načinov obračunavanja. Raziskava dijaške organizacije kaže, da je vsak peti dijak kdaj ignoriral, odrival, žalil in iz družbe izločal svojega sovrstnika. Vsak šesti dijak pa ga je že kdaj tudi udaril.

Na Tom telefonu, kamor lahko pokličejo mladi v stiski, pravijo, da je bilo po vseh raziskavah v preteklosti vedno tako, da je nekaj več vrstniškega nasilja med dečki, a danes, ko večina nasilja med sovrstniki poteka po spletu, to ne velja več. Dečki namreč večkrat udarijo, odrivajo, zaničujejo. Dekleta pa bistveno več opravljajo, ignorirajo in izločajo iz družbe. Kar za sabo, v teh letih odraščanja, lahko pusti hude posledice. "Pripovedujejo o tem, da jih je strah hoditi v šolo, se zapirajo v svoj svet. O nasilju ne povedo staršem, to vpliva na njihovo samopodobo ... to pa seveda vpliva na to, kaj mislijo o sebi in svetu tudi v naslednjih odnosih, ki jih bodo oblikovali."

Živimo v razmerah, kjer je vpliv družbenih medijev, aplikacij, digitalnega sveta ... med mladimi tako močan, da mu odrasli težko sledimo. Medvrstniško nasilje tam težko zaznamo, zato je še toliko bolj pomembno, da ga ne pometamo pod preprogo. Da znamo mladim prisluhniti, jim ponuditi roko, jih usmerjati. Tako tiste, ki nasilje izvajajo, kot tiste, ki so njegove žrtve.