Že stari grški misleci so oboževali vrtove, med vrtovi se je rodila starogrška filozofija, v novi knjigi o čudežih vrtnarjenja Fižolozofija piše Irena Štaudohar. Napoleon je na Sveti Heleni okopaval cvetlične grede, Darwin je oboževal visoki fižol, brez velikega vrta ne bi bilo veličastnih platen Fride Kahlo. Vrtovi, vrtičkarstvo in urbano vrtičkarstvo niso nič novega. Pridelovalni vrtovi izven parcele ob hiši so značilnost mest.
V Ljubljani je največ vrtičkov v lasti Mestne občine Ljubljana, 1071 jih dajejo v najem na devetih območjih. Tudi popolni amaterji in vrtičkarski analfabeti lahko dobijo vse potrebne nasvete in pomoč strokovnjakov. V ta namen imajo na MOL-ovih vrtičkih tudi tri učne vrtove z mesečnimi izobraževanji. Povpraševanje po občinskih vrtičkih v Ljubljani je izjemno veliko. Na območjih vrtičkov Dravlje in Štepanjsko naselje je čakalna doba približno tri leta, na drugih manj, okoli enega leta, najmanj pa nekaj mesecev na območjih Vižmarje-Brod in Rakova jelša. Za 51 vrtičkov v Dravljah trenutno na primer čaka 92 interesentov, za 258 vrtičkov na Ježici pa 13.
Med najbolj razvpitimi ljubljanskimi urbanimi vrtički so tisti pri Fondovih blokih ob Plečnikovem stadionu, ker ne želijo žrtvovati vrtičkov za nov stadion. In so tudi najstarejši v tej obliki ohranjeni, že skoraj 90 let so v neprestani uporabi. Specifični so v tem, da gre za del socialne stanovanjske gradnje, vsaka stanovanjska skupnost, takrat je bila to železničarska, je imela že v načrtu predviden vrt. Zanj so bila pravila uporabe zelo stroga in nadzirana, pojasnjuje dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka.
Mali pridelovalni vrtovi so del socialne infrastrukture, ki se vzpostavi skozi razvoj industrijskega mesta. In podobno funkcijo imajo v bistvu tudi danes. Eno je pridelava hrane, drugo je preživljanje prostega časa, tretje je sploh dobiti koristi bivanja na prostem v stiku z naravo in biti na prostem. Tukaj se kompenzirajo pomanjkljivosti stanovanj.
Povsem javen je vrt na Livadi, ki ga obdelujejo prostovoljci mladinskega zavoda BoB oziroma Livadalab in ekipa Zelemenjave. Tu lahko vsakdo kaj posadi, se podruži, se sprehodi in kaj nabere v dveh zeliščnih vrtovih. Organizirajo vrsto delavnic, izobraževanj, druženj in opazovanje zvezd ter preizkušajo, kako delujejo improvizirani steklenjaki za sadike.
Med MOL-ovimi vrtički so najbolj priljubljeni oziroma največ je povpraševanja po tistih, na katerih ima vsak vrtiček tudi lopo, kot je to primer v Dravljah, ki so bili postavljeni leta 2010 kot vzorčni vrtički. Na teh vrtičkih je tudi višja najemnina, in sicer en evro na kvadratni meter, medtem ko je na tistih s skupnimi lopami najemnina 70 centov na kvadratni meter. Na leto, seveda.
Še vedno je sicer med vrtičkarji več starejših in upokojencev, predvsem ker vrt terja čas, ki pa ga mnogim mlajšim zaradi službe in drugih obveznosti zmanjka. Dobro je, da si vsak dan malo pri zemlji, če le gre. Vrtnarjenje je dejansko vse bolj priljubljeno tudi med zaposleno generacijo, ker pri njem vidiš učinke svojega dela. Z vrtnarjenjem se močno spremeni tudi odnos do hrane in cene hrane. Človek dojame, zakaj kakovostna hrana stane več.
V gradbeni jami v središču Ljubljane je leta 2010 nastal skupnostni vrt Onkraj gradbišča. Ker je v času krize gradbeništvo zastalo, so se odločili izkoristiti prostor. V prvega pol leta le na pozive, da se okoliški prebivalci malce organizirajo, da skupaj oživijo ta prostor, ni bilo velikega odziva. Šele na poziv, da si lahko tukaj uredijo svoje vrtičke, so se odzvali v velikem številu, pravi Polonca Lovšin, članica ekipe KUD Obrat, ki je vzpostavila ta vrt. Gredice so sicer majhne, od enega do štirih kvadratnih metrov, teh vrtičkov je okrog 40, na vrtu sodeluje 80 do 100 ljudi, vključno z otroki.
V letu 2020 je na svojem vrtu pridelovalo zelenjavo za lastno porabo skoraj 60 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. Po deležu oseb, ki so vsak dan jedle zelenjavo, smo bili v letu 2017 med preostalimi državami članicami EU na drugem mestu. 55 odstotkov prebivalcev Slovenije je jedlo zelenjavo vsak dan, 16 odstotkov pa večkrat na dan.
Med drugo svetovno vojno in do leta 1954 so imeli v Veliki Britaniji ministrstvo za prehrano, parke in zelenice, vse zelene površine v Londonu in drugih mestih pa so spremenili v zelenjavne vrtove, da bi se prehranili, v Fižolozofiji piše Irena Štaudohar. In nikoli ni bila več nobena generacija tako zdrava kot takrat, ko so res jedli domačo zelenjavo.
Vrtičkarji so zelo pomembni tudi, ko gre za vzgojo in izmenjavo semen. Vse večji nadzor korporacij nad fondom semen grozi, da bodo mnoga ne le za vedno izgubljena, temveč tudi slabša, rastline bodo rodile le nekaj let, nato pa bo treba kupiti nove kot vse v potrošniški družbi.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.