"Dal sem, da sem eno leto starejši in me je spustilo noter," pove Gabriel. "Jaz sem napisala, da sem rojena leta 1989," doda Mia. Postopek je pri vseh enak. Aplikacije za družbena omrežja dodatno ne preverjajo starosti. Otroci vnesejo ime in datum rojstva, ki ga preprosto spremenijo.
Tudi zahtevnejša preverjanja so za mnoge med njimi le mačji kašelj. Pomagajo si z umetno inteligenco. "Slikaš se in vprašaš, če te malo bolj postara, pa pošlješ to sliko," pravi Anže.
Podobno kaže tudi anketa med osmimi razredi osnovne šole. Vsi učenci so vsaj enkrat lagali o starosti. Večina uporablja več družbenih omrežij, čeprav jih po pravilih ne bi smela. Polovica ima starševski nadzor – a ga polovica teh tudi že zna zaobiti.
"Dve minuti," pravi ena od učenk. Toliko naj bi potrebovala, da obide omejitve. Sistem, v katerem pravila postavljajo platforme same, po mnenju strokovnjakov preprosto ne deluje. Odgovornost se v praksi prelaga na uporabnika – oziroma na otroka.
V Angliji si otroci rišejo brke, Evropa vse bližje omejitvam
Po Avstraliji, ki je decembra lani platformam naložila ukrepe, da mlajši od 16 let ne morejo ustvariti ali obdržati računa na določenih družbenih omrežjih, si regulacije želi tudi Evropa. Bruselj že pripravlja orodja, s katerimi bi mladim omejili dostop do starosti neprimernih vsebin. A prve luknje so se pokazale že ob predstavitvi modela. "Biometrija ni nekaj, kar je popolnoma tehnično obdelano. Vemo, da so si v Veliki Britaniji otroci s flomastrom narisali brke in jih je prepoznalo kot odrasle," opozarja Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost.
Medtem pa ima vsak deseti mladostnik, poroča Svetovna zdravstvena organizacija, ob uporabi družbenih omrežij težave z nezmožnostjo nadzora, odtegnitvene občutke, zanemarjanje drugih dejavnosti in negativne posledice v vsakdanjem življenju. Mladi pri uporabi spleta potrebujejo zunanje omejitve, pravi dr. Marko Puschner s Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav, "raziskava je pokazala, da so dekleta v resnici zrela za uporabo družbenih omrežij med 13. in 14. letom, fantje pa pri 15. do 16. letu," pravi.
Kdo bo hranil naše podatke?
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da lahko pretirano preverjanje starosti odpre nova tveganja. Platforme namreč starost preverjajo z osebnimi dokumenti ali biometrijo – fotografiranjem obraza. Bodo s temi podatki upravljala država ali bomo to prepustili zasebnim podjetjem, se sprašuje Božič. "Zavedati se moramo, da se ne uvaja samo preverjanje starosti mladoletnih, to je preverjanje starosti vseh, da se lahko določi, kdo so otroci in mladoletni," pravi.
Za tokratno rubriko 24ur Inšpektor smo vzeli pod drobnogled starostno omejitev za dostop do aplikacij za družbena omrežja. Kakšno vlogo imajo starši, država in tehnološki velikani? Kako ustaviti škodljive vplive na duševno zdravje otrok in mladostnikov?
Tudi o tem, kako na vse skupaj gledajo mladi, za katere je telefon vstopnica v družbo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.