Preveč ambiciozna. Bi enako rekli moškemu?

Igralka ali igralec, inženirka ali inženir, direktor ali direktorica? Plačna vrzel je le eden od pokazateljev razlik. Te se kažejo tudi v napredovanju, dostopu do vodilnih mest in pričakovanjih, ki jih imamo do žensk in moških.

Igralka Aleksandra Balmazovič opozarja, da je močnih nosilnih ženskih vlog manj, ženske pa so lahko na snemanjih hitreje označene za zahtevne. Inženirka Ljubka Vrteva se je na svoji karierni poti srečala z drugačnim primerom: s kolegom sta dobila primerljivo priložnost in odgovornost, a je on ob tem dobil novo pogodbo in višjo plačo. Sama pa tudi komentar, da je preveč ambiciozna.

Hkrati skoraj dve tretjini vodstvenih položajev v EU še vedno zasedajo moški. V Sloveniji je žensk med vodilnimi še manj, čeprav so ženske pri nas v povprečju bolj izobražene.

So takšne razlike nekaj, česar se naučimo? V eksperimentu smo osmim tretješolcem, štirim deklicam in štirim dečkom, dali enako nalogo. Po opravljenem delu pa niso dobili enake nagrade. Fantje so je dobili več, deklice manj.

Reakcije so bile spontane. Otroci so razliko opazili, nekateri pa so jo skušali tudi sami popraviti. Ni pravično, če nekdo dobi manj kot drug, je bil eden od odzivov.

Razlike v odraslem svetu so seveda precej bolj zapletene. Na karierno pot vplivajo tudi skrb za otroke in druge družinske člane, delitev gospodinjskega dela, dostop do priložnosti in predstave o tem, kakšen naj bi bil dober vodja. Raziskave sicer ne potrjujejo, da bi bili moški učinkovitejši vodje od žensk.

V rubriki 24ur Inšpektor o neenakem plačilu med spoloma in kaj so razlogi, da je še vedno prisotna. Evropska direktiva o preglednosti plačil naj bi neupravičene razlike naredila vidnejše. Toda zakonodaja sama ne more spremeniti pričakovanj, ki jih imamo do žensk in moških. Plačna vrzel je zato več kot razlika v prihodkih. Kaže tudi, kako si kot družba še vedno razdeljujemo vloge, odgovornosti in priložnosti.