Problem pri nabiranju gob je v pretiravanju. Marsikdo se ne zna zadržati in nabrati le toliko, kot jih potrebuje. ''Izziv je, da v nekem trenutku rečemo dovolj je. Dovolj imamo dva kilograma in eno gobo poljubne teže ali še manj, eno, dve, tri gobe in ostale pač enostavno pustimo na rastišču, zato ker gobe ne rastejo samo za nas, pač pa se z njimi prehranjujejo tudi živali,'' opozarja mikolog Luka Šparl.
Gobe so plod širšega organizma gliv in če jih na enem mestu poberemo vse ima ta organizem manjšo možnost, da se bo na drugem mestu zasejal na novo.
''Še posebej to velja tam, kjer imamo na nekem rastišču samo dve ali tri gobe, tam če bi v bistvu vse tri pobrali, imamo zlo malo verjetnost, da bodo trosi sploh vzkalili,'' dodaja Šparl.
Večino ljubiteljskih gobarjev na žalost zanima le, ali je določena goba užitna, ne pa njen celotni pomen in vloga v življenjskem prostoru. Zakaj je jurček pomemben za nas, ne s kulinaričnega vidika, ampak zaradi tega, ker pomaga bukvi, ker pomaga smreki, ker pomaga hrastu.
Vsaka goba ima namreč pomembno vlogo v našem ekosistemu. Še posebej so pomembne razkrojevalke, ker sodelujejo pri kroženju snovi v naravi. Encimi, ki jih tvorijo, njihovo encimsko delovanje, bistveno prispeva k razkroju lesa. ''In na ta način se te snovi vračajo v osnovne anorganske delce, ki omogočajo novo življenje, novo rast nekim novim organizmom.''
Divji vrt je pravzaprav vse okoli nas, pravi biologinja Andreja Papež Kristanc. Tudi aromatične začimbe se najdejo. Korenino navadne sretene so uporabljali preden so v Slovenijo prišle začimbe iz tujine.
Tudi žir je užiten, če ga pravilno olupimo. Iz njega so včasih stiskali olje. ''Za Gorenjsko sem dobila podatek da so to samo v enem letu stisnili okrog 40 tisoč litrov olja, po 2. svetovni vojni, ko je bilo veliko pomanjkanje maščob. Je pa po kvaliteti nekako primerljivo z olivnim oljem.''
Za divje rastline so zelo pomembni suhi travniki, ki so podobno kot mokrišča ogroženi, saj ji je težje vzdrževati, kositi. S tem pa izginjajo tudi nekatere rastlinske ter posledično živalske vrste.
Rastline prihodnosti pa so pleveli, pravi doktorica Katja Rebolj. Pleveli prenesejo tako suše kot poplave. Prav njihove lastnosti, ki smo jih v preteklosti izrinjali iz gojenih rastlin, so tiste, zaradi katerih bodo pomemben vir hrane v času podnebnih sprememb.
''Res je med pleveli ogromno koristnih ali zaradi tega, ker so za nas uporabni v kulinariki, kakšni so zdravilni ali pa zaradi tega, ker nam sami gnojijo zemljo, ki nam mogoče rahljajo zemljo s svojimi globokimi koreninami in tako naprej.''
Med divjimi rastlinami so tudi strupene, največkrat slišimo za hude posledice zaradi zastrupitev z jesenskim podleskom. Smrtonosne so tudi nekatere gobe v naših gozdovih. zato se pri nabiranju rastlin in gob ne zanašajmo na spletne aplikacije. Če nismo stoodstotno prepričani, da so užitne, rastlin in gob ne uživajmo.
V naravi lahko najdemo in nabiramo marsikaj, vendar vedno z mero, znanjem in spoštovanjem do okolja. Pomembno je vedeti, kaj, kdaj in koliko lahko naberemo ter se tega tudi držati. Predvsem pa lahko naravo tudi samo opazujemo in se iz nje učimo, kot sodobna znanost. Darove narave moramo uporabljati in ne zlorabljati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.