Študentsko delo se splača

Minimalna urna postavka za študentsko delo je zakonsko določena, od februarja letos znaša 8,98 evrov bruto, kar pomeni 7,73 neto. Če torej delaš 20 ur na teden, zaslužiš okoli 620 evrov, za 40 ur tedensko pa dobiš dobrih 1200 evrov. "Zagotovljena minimalna postavka se je podvojila v desetih letih. Kar je odlično, je tudi to, da mladi danes vedo natanko, da manj od minimalne postavke ne morejo dobiti," razlaga Sabina Leben iz sindikata Mladi plus. Dobro je tudi, izpostavlja Leben, da se študentom odvajajo prispevki za socialna zavarovanja, kar pomeni, da že zdaj vlagajo v varnost v času upokojitve. Generacija Z namreč išče tisto delo, ki jim bo prineslo kompetence ali pa možnost zaposlitve. To pomeni delo, ki je povezano z njihovim študijem. In koliko od tega, kar plača delodajalec, dobi študent?

Če kdaj, potem se zdaj študentsko delo res splača. Leta 2022 je minimalna bruto urna postavka znašala 6,17 evrov bruto, leta 2023 6,92 evrov bruto, leta 2024 7,21 evrov bruto, leta 2025 7,34 evrov bruto, od februarja 2026 dalje pa - kot zapisano - skoraj 9 evrov bruto. V primerjavi z letom 2022 to predstavlja približno 46 odstotno rast minimalne bruto urne postavke. V mariborskem študentskem servisu trenutno največ povpraševanja opažajo v gostinstvu, turizmu, trgovini, logistiki, proizvodnji ter pri različnih promocijskih in administrativnih delih. Ob tem pa tudi spremembe v strukturi del. Vedno več podjetij išče pomoč na področjih digitalnega marketinga, družbenih omrežij, administracije, informatike, programiranja ter drugih strokovnih področij, povezanih s posameznimi študijskimi smermi. Povečano je tudi povpraševanje na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem pri učni pomoči, spremljanju otrok in drugih podpornih dejavnostih v šolah ter vrtcih. Študentsko delo ostaja pomembna povezava med izobraževanjem in trgom dela. Delodajalci ga vse pogosteje uporabljajo kot priložnost za spoznavanje potencialnih bodočih sodelavcev, mladim pa omogoča pridobivanje prvih delovnih izkušenj, delovnih navad in vpogled v različna delovna okolja.

Poletni meseci razumljivo predstavljajo ključno obdobje, ko se opravi največ študentskega dela. Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih 3400 prostih del. Letos je za počitniško delo ponudbe nekoliko več kot lani, okoli 9 odstotkov več, za 24ur Inšpektor pojasnjuje Vesna Miloševič Zupančič. Delodajalci še vedno težko najdejo dovolj kandidatov. Razlog je v pomanjkanju mladih - generacije so manjše, potrebe gospodarstva pa večje. To pomeni več izbire za mlade. Delodajalci se prilagajajo z višjimi postavkami, izpostavljanjem prednosti dela v njihovi organizaciji (malica, brezplačno parkirišče, mentorstvo, možnost kasnejše zaposlitve itd.) in tudi z bolj zanimivimi nalogami, ki mladim osmislijo delo. To pa je za mlade, ki trenutno iščejo delo, ključno.

Najbolje plačana dela presegajo 15 evrov bruto na uro, pogosto pa zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih ali strokovnih znanj. V ponudbi študentskih del sicer prevladujejo predvsem naslednje vrste del: dela v prodaji in dela s strankami, administrativna dela, strokovna dela z različnih področij (računalništvo, programiranje, elektrotehnika, digitalni marketing, projektiranje, dela v zdravstveni negi, dela v kemiji in farmaciji), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (pakiranje, deklariranje, vrtnarska dela, skladiščna dela) in različna dela v zdravstvu. Razpon študentskih del se vse bolj širi. Poleg klasičnih oblik dela se vse pogosteje pojavljajo tudi bolj specializirane in zanimive priložnosti, pri katerih prav mladost, znanje tujih jezikov ter digitalna pismenost predstavljajo njihovo ključno prednost. 

Raziskava e-Študentskega Servisa, Mladi in trg dela, izvedena maja 2026 med 5.780 mladimi v Sloveniji, kaže jasne motive za študentsko delo: 70 % želi pridobiti delovne izkušnje, 70 % želi zaslužiti za večjo finančno neodvisnost, 48 % želi hiter in varen zaslužek (zalaganje), skoraj 40% anketirancem študentsko delo prinaša pomembno samostojnost. Nekateri študenti pa preprosto morajo delati, da si lahko privoščijo bivanje in študij, poudarja predsednik Študentske organizacije Slovenije Lovro Čeh Brežnik. 

Čeh Brežnik pravi, da je bil v zadnjem desetletju na področju študentskega dela storjen velik napredek. A ob tem kot enega od izzivov izpostavlja delo na črno. 

Smiselno bi bilo tudi, tako predsednik ŠOS, popraviti interventni zakon na način, da bi študentom ob enakih možnostih priznali enako pokojninsko dobo. 

Ob koncu pa v pogovoru za 24ur.com izpostavlja še, da mora študent v prvi vrsti predvsem študirati, da se čim prej izobrazi in vstopi na trg dela ter se zaposli.