'Sušnih poletij bo vedno več in temu se bo treba prilagoditi'

"To je izvir reke Rižane," nas za ograjo, ki skrbno varuje vodovarstveno območje, popelje Martin Pregelj, direktor Rižanskega vodovoda. Znotraj 87 let starega objekta, s pomočjo katerega so v 300 letih prejšnjega stoletja pitno vodo dovajali v pet istrskih naselij, je komaj kaj vode. "Ko je voda, so tudi stopnice pod vodo. Dere skozi ta okna. Iz teh skal zajemamo, ko je izvir," pojasni. Ta pa je bil letošnje poletje večino časa suh.

Dvorišče Rižanskega vodovoda je bilo dober mesec prepredeno s cevmi in cisternami, ki so vodo dovažale iz reke Unice.

Le 100 kilometrov stran pa je slika popolnoma drugačna. Vodarna Kleče je srce ljubljanskega vodovodnega sistema. "Vsa Ljubljana leži na vodnem telesu," pojasni Jože Tomec, vodja sektorja Vodovod v podjetju Voka Snaga. "Tukaj pred nami je vrtina, sega približno 50 metrov v globino. V tej vrtini se nahaja potopna črpalka, ki črpa vodo neposredno v ljubljansko vodovodno omrežje. Direktno brez tehnične priprave gre naravna pitna voda proti mestu Ljubljana."

Podzemna voda pod Ljubljano je bila letošnje poletje za dva metra nižja kot lanskega avgusta. To je posledica suše, ki je prizadela tudi Slovenijo. Kljub temu pa je vode na tem območju dovolj, pojasni hidrolog z Agencije za okolje Janez Polajnar: "Ta vodonosnik ljubljanskega polja je izjemno globok, med 80 in ponekod 100 metrov."

V odpadnih vodah nevarni virusi

Pitna voda po uporabi – torej, ko se stuširamo, umijemo zobe, pomijemo posodo, splaknemo straniščno školjko – gre v kanalizacijo. Letno se tja steče dobrih 230 milijonov kubičnih metrov odpadnih voda, pred izpustom nazaj v okolje pa sta prečiščeni dve tretjini.

Prečiščena odpadna voda, ki jo spuščamo v okolje, mora ustrezati parametrom – pomembna je denimo vsebnost dušika ali fosforjevih spojin, prisotnost virusov in bakterij pa denimo ni regulirana.

Ravno odpadne vode so ogledalo družbe, pove dr. Nina Prezelj z Nacionalnega inštituta za biologijo. "V njih najdemo informacije, kot so prisotnost ne samo mikrobov, temveč tudi drugih onesnažil, pesticidov, zlorabo dog, uporabo farmacevtskih učinkovin," nadaljuje. Vsak teden na sedmih lokacijah po Sloveniji vzorčijo odpadne vode, med drugim spremljajo tudi rastlinske viruse, ki preživijo zelo ekstremne razmere in visoke temperature, pojasni dr. Denis Kutnjak, prav tako z Nacionalnega inštituta za biologijo. To je tudi eden od odgovorov, zakaj prečiščena odpadna voda ni dobra za ponovno uporabo, za zalivanje ali namakanje kmetijskih površin: "So velik problem v kmetijstvu, ker lahko povzročajo propad pridelka, morda v državah v razvoju lahko povzročajo socialne in ekonomske posledice," pravi.

Zato prečiščeno vodo v Slovenji zaenkrat spuščamo nazaj v okolje. V državah, kjer vodnih virov ni v tako velikih količinah, pa to vodo uporabljajo znova.

Suše bodo čedalje pogostejše, oskrba s pitno vodo pa ne sme biti samoumevna. Kako odpadno vodo prečistiti do te mere, da jo lahko znova uporabimo? Kako preprečiti, da se scenarij s pomanjkanjem pitne vodo v Istri ne ponovi znova? 

Ekipa 24ur Inšpektor je poiskala odgovore tudi na to, koliko lahko privarčujete, če si na dvorišču hiše postavite zalogovnik za zbiranje deževnice.